Pavliha nad razsodbo razočaran. Ima Hrvaška spet figo v žepu?

Kako komentira razsodbo sodišča v Zagrebu, ki je pritrdilo zahtevam dveh hrvaških bank, Zagrebačke banke in Privredne banke Zagreb, ki sta od Ljubljanske banke in NLB zahtevali poplačilo prenesenih deviznih prihrankov hrvaških državljanov, smo povprašali strokovnjaka za mednarodno pravo Marka Pavliho. Nad razsodbo sodišča je razočaran, saj sodišče ni spoštovalo mednarodno-pravnega dogovora, ki ga predstavlja bilateralna pogodba. Postavlja se mu vprašanje, ali je bil memorandum pripravljen dovolj kvalitetno, da bi ga lahko brez dvomov vsi poimenovali kot mednarodno pravni dokument.

Prepričan je, da mora Slovenija sedaj vztrajati, ne glede na morebitne pomanjkljivosti, da je bila volja obeh držav, da gre za zavezujoč dvostranski dogovor, ki ima status mednarodnega prava. "Če je volja na obeh straneh, potem ni nobene dileme o tem, da stranke izpolnjujejo obveznosti iz pogodbe. V tem primeru pa dobi človek občutek, da ima hrvaška politika zopet figo v žepu pri teh pogajanjih, kakor se je že dostikrat izkazalo pri drugih vprašanjih, zlasti pri mejnem sporu," pojasnjuje Pavliha.

Glede nadaljnjih korakov Pavliha opozarja, da bo potrebno nadaljevati s sodnim postopkom in izrabiti vsa pravna sredstva na tem nivoju. "Upam, da bo v najkrajšem možnem času o tem sporu odločala mednarodna arbitraža, kot je bilo tudi predvideno." To bi bila po njegovem mnenju najboljša rešitev, saj gre za nerešeno vprašanje med dvema državama, ki bi ga bilo potrebno reševati v skladu z mednarodnim javnim pravom. "In če je bila volja za mednarodno arbitražo, potem naj ta odprta vprašanja arbitraža tudi reši, obe strani pa naj se dosledno držita tega, da bo stanje v tem času popolnoma zamrznjeno."

Spomnil je na sporazum Drnovšek – Račan glede morske meje, ki je, kljub temu da sta ga podpisala dva najvišja politika, končal nekje v predalu zaradi Hrvaške. "Tu je bolj Hrvaška tista, ki izrazi voljo, potem pa se ta volja zaradi političnih interesov in njihovih notranjih peripetij izgubi," opozarja Pavliha in dodaja, da mora Slovenija sedaj vztrajati, da je bila volja izražena.

Odziv medijev na razsodbo: hrvaške banke so premagale slovenske

V torek se je v Zagrebu zgodilo tisto, česar so se v Ljubljani najbolj bali. Hrvaška sodišča so odločila v prid dveh hrvaških bank, Zagrebačke banke in Privredne banke Zagreb, ki sta od Ljubljanske banke in NLB zahtevali poplačilo prenesenih deviznih prihrankov hrvaških državljanov, poroča danes Novi list.

Da bi se izognile takšnemu razpletu na hrvaških sodiščih, so oblasti v Ljubljani lani v zadnjem trenutku blokirale vstop Hrvaške v EU, in to že četrtič v zadnjih nekaj letih. Ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe je Slovenija pogojevala z umikom hrvaških tožb proti slovenskim bankam, poudarja reški časnik.

Odziv iz Slovenije po pričakovanjih

Vodilni hrvaški časniki sicer danes poudarjajo, da gre za prvi razsodbi na hrvaških sodiščih po lanskem podpisu memoranduma na Mokricah. Odziv iz Slovenije je bil pričakovano omalovažujoč, saj je slovenski zunanji minister Karl Erjavec sodbi ocenil za "brezpredmetni", poroča Jutarnji list.

Časnik dodaja, da je hrvaška stran že med pogajanji o memorandumu Slovenijo opozorila na spremembe hrvaškega zakona o pravdnem postopku, s katerimi so uveljavili možnost dveletnega mirovanja postopkov, zato da v Ljubljani ne morejo trditi, da o tem niso bili obveščeni.

Jutarnji list še spomni, da je hrvaški finančni strokovnjak Zdravko Rogić, ki sodeluje v pogajanjih v sporu o LB, pred časom povedal, da Hrvaška ne more umakniti tožb, ker bi to pomenilo, da bo Sloveniji podarila 278,8 milijona evrov prenesenih deviznih prihrankov. Rogić je pojasnil, da bi prišlo do zastaranja postopka. Hrvaška tako ne bi več mogla terjati denarja in bi bila odvisna od tega, ali bi Slovenija prostovoljno poplačala dolg.

Razsodbi sta nepravnomočni

Večernji list poroča, da sta torkovi razsodbi nepravnomočni ter navaja izjave ministra Erjavca, da bosta tudi morebitni pravnomočni sodbi neizvršljivi, ker Ljubljana vztraja, da je memorandum mednarodna pogodba.

Zagrebški časnik spomni tudi na drugi primer z zagrebškega sodišča, ko je sodnik ugotovil, da memorandum za Hrvaško ni mednarodna pogodba, ker ni bil niti potrjen v saboru niti objavljen v uradnem listu. Hrvaška obravnava memorandum kot mednarodni akt, za te pa velja zakon o pravdnem postopku, piše Večernji list.