Predsednik vlade Janez Drnovšek je v zvezi z njuno odločitvijo povedal, da sta obe rešitvi v nasprotju z njegovimi navodili prehiteli dogovarjanja o celoviti razrešitvi problematike vračanja nacionaliziranega cerkvenega premoženja. "Res je, da sta sedaj ti obe odločitvi, tako ministra Buta kot ministrice Rihterjeve nekoliko prehiteli takšna dogovarjanja in bomo poskušali ugotoviti, zakaj in kako," pravi premier, ki sicer v zvezi z denacionalizacijo zastopa legalistično stališče, da zakon izpred desetih let velja in ga je treba čimprej tudi izvesti.
Kot je v zvezi z načrtovanim paketnim reševanjem povedal Drnovšek, bi tako z nekaterimi poravnavami zagotovili, da bi v javni lasti ostali tisti najbolj občutljivi deli nacionaliziranega premoženja. Zaradi parcialnega reševanja "enega ministra v eno smer in potem drugega ministra popolnoma v drugo smer" pa bo treba celoten primer hočeš nočeš še nekoliko pogledati.
Sicer pa je ministrica Rihterjeva spomnila, da postopek še teče. Ministrstvo za kulturo je sicer upravičencu Rimokatoliškemu župnijstvu Bled sporočilo, da Blejski otok oz. nepremičnine na njem ni možno vrniti v naravi ter da naj svoj zahtevek za vrnitev Blejskega otoka v naravi dopolni z zahtevkom za izplačilo odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe. Ministrstvo sicer meni, da vrnitev v naravi ni možna, ker je Blejski otok zavarovan kot naravna znamenitost in kulturni spomenik z odločbo o zavarovanju Blejskega otoka na podlagi zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v LR Sloveniji iz leta 1948, zakon o ohranjanju narave pa je vsebinsko prekril pojem naravne dediščine in naravne znamenitosti s pojmom naravne vrednote. Blejski otok se šteje za naravno vrednoto na podlagi določil zakona o ohranjanju narave in za njeno varstvo veljajo v celoti določila zakona o ohranjanju narave. Zakon o ohranjanju narave pa predpisuje, da nepremičnine na zavarovanih območjih in naravne vrednote, ki so v lasti države, kot je tudi Blejski otok, niso v pravnem prometu, razen v primerih, določenih v zakonu o ohranjanju narave, utemeljujejo na ministrstvu za kulturo.
Minister But - resor, ki ga vodi, je minuli teden z odločbo vrnil nekaj več kot 8000 hektarov gozdov in drugih zemljišč v Triglavskem narodnem parku (TNP) v naravi ljubljanski nadškofiji - pa opozarja, da "zakon o ohranjanju narave eksplicitno velja za vsakega, ne glede na lastništvo, torej tudi za rimokatoliško cerkev ali ljubljansko nadškofijo v TNP, in mora biti spoštovan". V zvezi s sklicevanjem ministrstva za kulturo na omenjeni zakon iz leta 1948 pa je menil, da slednji "ne bi smel posegati v urejanje tega področja". Obenem je spomnil, da je TNP območje, ki je posebej opredeljeno, zanj veljajo posebna pravila in posebne omejitve, in vsakdo, kdor v območju parka gospodari ali ima lastnino, je po besedah Buta dolžan te omejitve upoštevati. V luči tega vrnitev gozdov v ničemer ne omejuje te zakonske obveze, ki velja za območje TNP
