V obrazložitvi k odlikovanju so navedene številne Kržišnikove zasluge, predvsem pri spodbujanju slovensko-avstrijskega sodelovanja na področju kulture in umetnosti. Tako je odlikovanec od leta 1947 na približno 30 razstavah predstavil vrsto pomembnih avstrijskih umetnikov, kot so Oskar Kokoschka, Werner Berg, Friedensreich Hundertwasser, Arnulf Rainer in drugi. Zoran Kržišnik je v minulih desetletjih organiziral tudi predstavitve mnogih slovenskih umetnikov na Dunaju, v Gradcu, Linzu, Celovcu in Beljaku. Kržišnik je poleg tega tesno sodeloval z avstrijsko grafično zbirko Albertina in njenim prejšnjim direktorjem dr. Walterjem Koschatzkyjem.
Kot dolgoletni vodja Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, na katerem so redno sodelovali avstrijski umetniki in likovni strokovnjaki, je Kržišnik avstrijskim umetnikom odprl še eno okno v svet. Kržišnik je tako v okviru likovne umetnosti bistveno prispeval k premagovanju meja med svojo državo in Avstrijo ter k boljšemu razumevanju ljudi v obeh državah.
Kot je še pojasnil kulturni svetnik na avstrijskem veleposlaništvu Maximilian Eichinger, sta bila v času Wagnerjevega ambasadorstva v Ljubljani poleg Kržišnika z enakim avstrijskim odlikovanjem počaščena pisatelj Žarko Petan in slikar Jože Ciuha.
Zoran Kržišnik se je rodil leta 1920 v Žirovnici. V letih 1947-1986 je bil direktor Moderne galerije v Ljubljani, v zadnjih letih pa je vodil Mednarodni grafični likovni center. Sodi med pobudnike in organizatorje ljubljanskega Mednarodnega grafičnega bienala, ki je bil prvič leta 1955. Pripravil je vrsto likovnih monografij, zlasti o sodobnikih. Leta 1971 je bil odlikovan z Valvazorjevo nagrado in lani Župančičevo nagrado.
