Kot ljubljanski nadškof in slovenski metropolit je Šuštar v takratnih tako odločilnih časih s svojim zgledom in moralno močjo sooblikoval veliko vseslovensko osamosvojitveno gibanje, v katerem je imela svoje mesto tudi Katoliška cerkev na Slovenskem in v katerem je bila visoko spoštovana vsa politična, kulturna in duhovna različnost sodelujočih, je dejal predsednik Kučan. Ob tem pa je še posebej poudaril, da so bili Šuštarju tudi v tem pogledu tuji vsakršni ekstremizmi in da je v takratnih razmerah izžareval prepričanje, ki ni bilo vsem lastno: če ni mogoča demokratična preureditev zvezne države, moramo Slovenci svojo pravico, da si urejamo življenje po lastni meri, uresničiti v svoji lastni državi, vendar tako, da ne bomo s tem omejili ali prizadeli enake pravice drugih narodov.
Po besedah predsednika Kučana je velika sreča za slovenstvo, da je Šuštar prevzel vodenje ljubljanske nadškofije in slovenske metropolije prav na začetku osemdesetih let, ko je nekdanja zvezna država že kazala resnejše razpoke in približeval se je čas, ko se je bilo potrebno odločiti o tem, kako čimprej in čim bolj celovito zagotoviti spoštovanje človekovega dostojanstva in uveljavitev vladavine človekovih pravic, politično demokracijo in polno svobodo izražanja slovenske istovetnosti. Šuštar je s svojimi evropejskimi pogledi prinesel širino duha, preudarnost in strpnost, je še poudaril predsednik Kučan.
Ob tej priložnosti smo se je z gospodom Šuštarjem pogovorila tudi ekipa 24ur.
Gospod Šuštar, na podelitvi priznanja ste omenili, da tega niste pričakovali, in da vas je poteza predsednika Kučana zelo presenetila? Zakaj, mar menite, da niste tudi vi zaslužni za slovensko osamosvojitev?
To priznam, da sem marsikaj skušal narediti, klub temu pa sem bil zelo presenečen, ko sem izvedel, da mi želi predsednik Kučan podeliti to priznanje. Saj so vendar drugi še veliko več naredili in niso bili odlikovani. Želel sem, da ne bi poudarjali mojih osebnih zaslug, ampak da bi upoštevali, kar sem v danih razmerah mogel narediti, posebno ker sem imel precej mednarodnih zvez in ker je zelo pomembno, da poudarimo, da smo se kristjani, katoličani in katoliška cerkev zelo zavzemali za samostojno Slovenijo.
Kako bi ocenili razvoj slovenske države v teh desetih letih? Kaj se je spremenilo od takrat, ko ste bili vi nadškof?
Spremenilo se je marsikaj. Moram priznati, da do bili, ko sem nastopil škofovsko službo leta 1980, zelo težki časi in je bilo potrebno poizkusiti marsikaj, da bi se odprlo, sedaj pa se je res zelo, zelo spremenilo. Ni se pa še vse spremenilo na dobro. Čaka nas še veliko nalog: bodisi kar zadeva notranje razmere ali da se Slovenija še bolj uveljavi v mednarodnih odnosih. To so še velike naloge. Vendar smo lahko zelo veseli in Bogu hvaležni, da smo doživeli teh 10 let in ta razvoj.
