Pred petimi leti se je ob pretresljivi novici ustavil ves svet, od povsod so na britanski dvor prihajale sožalne brzojavke, danes pa na družinskem posestvu Althorp, kjer je zadnje počivališče princese Diane, ugotavljajo, da obisk iz leta v leto upada. Kljub temu pa je nedavna anketa BBC pokazala, da Britanci kot najpomembnejši dogodek 20. stoletja za Veliko Britanijo ocenjujejo prav smrt princese Diane. Ob tem se pojavlja tudi vse več ljudi, ki skušajo iz spomina na "princeso ljudskih src" in njene podobe kovati čim večji dobiček.
V spomin na princeso Diano naj bi zgradili spominsko obeležje
Britanci svoji priljubljeni princesi še vedno dolgujejo primerno spominsko obeležje; to je kmalu po njeni smrti poudaril tudi britanski premier Tony Blair. Doslej pa poleg muzeja in groba na posestvu Althorp družine Spencer, kjer so posmrtni ostanki Diane pred morebitnimi zlonamerneži zavarovani z debelimi betonskimi ploščami, Britanci princesi še niso postavili primernega spomenika.
Do gradnje spominskega obeležja Diani pa naj bi prišlo kmalu. Pred nekaj tedni je tako britansko ministrstvo za kulturo na natečaju izbralo načrt skupine ameriških arhitektov za Dianino spominsko pot v njej ljubem londonskem Hyde parku. Spominska pot naj bi bila končana prihodnje leto ob šesti obletnici princesine smrti. Poleg tega naj bi princesi Diani v istem parku postavili vodomet, za katerega pa načrt še ni bil izbran.
Princese Diane se spominja tudi svet kulture. Tako nekdanji umetniški vodja Angleškega baleta (English National Ballet) in nekdanja zvezda newyorškega in Bolšoj baleta Peter Schaufuss pripravlja baletno predstavo, ki temelji na njeni življenjski zgodbi, baletna uprizoritev pa bo nared to jesen. Življenje princese Diane je bilo sicer v Nemčiji in New Yorku že predstavljeno v obliki musicala in opere.
Mnogi pa poskušajo na Diano s spominom. Tako so številni, ki so imeli stike s princeso, pa naj so bili to njeni telesni stražarji, služabniki, ali "prijatelji", dali številne intervjuje za rumeni tisk, nekateri pa so napisali škandalozne knjige, ki naj bi razkrivale "resnice" o njenem življenju. Tudi njena družina Spencer se ni mogla izogniti kritikam, da poskuša zaslužiti z njenim spominom ali s prodajo osebnih predmetov.
Dober spomin na nekdanjo valižansko princeso pa je sklad Princess of Wales Memorial Fund, s pomočjo katerega izobražujejo zdravstvene delavce, ki med drugim pomagajo obolelim z aidsom in žrtvam min, za kar si je Diana še posebej prizadevala v zadnjih letih svojega življenja.
Francosko sodstvo je šele po štirih letih in pol zaključilo primer prometne nesreče
Pred meseci je francosko sodstvo po štirih letih in pol dokončno zaključilo primer prometne nesreče, v kateri so umrli Diana, Dodi in voznik Henri Paul, ki naj bi bil med vožnjo pod vplivom alkohola, Dianin telesni stražar pa je bil hudi ranjen. Drugostopenjsko sodišče je tako zavrnilo še zadnjo pritožbo egiptovskega milijarderja Mohameda Al Fayeda, očeta Dianinega spremljevalca Dodija. Ovrglo je tudi vse obtožbe zoper fotografe, ki so z motorji sledili znanemu paru.
Al Fayed se je pritožil na odločitev francoskega sodnika, ki je septembra 1999 razsodil, da so nesrečo zakrivili alkohol in pomirjevala, ki jih je zaužil voznik, in prevelika hitrost. Al Fayed je namreč trdil, da so k nesreči neposredno prispevali tudi fotografi, ki so zasledovali avtomobil, saj naj bi prisilili voznika, da je pospešil vožnjo. Enako pritožbo so na sodišče vložili tudi Paulovi starši.
Za mnoge okoliščine smrti princese Diane in Dodija Al Fayeda niso razjasnjene, uradne preiskave naj bi bile pomanjkljive in nezadostne, ugibanj in teorij zarote pa ostaja veliko. Obstajajo celo teorije, da je bila smrt princese naročena, v sodelovanju pa naj bi dobro zakrit umor izvedle različne zahodne tajne službe.
Mercedes, v katerem sta se peljala princesa Diana in Dodi Al Fayed, se je 31. avgusta 1997 malo po polnoči v predoru pod pariškim mostom Alma vzdolž Sene z visoko hitrostjo zaletel v steber. Diana je umrla ob 4. uri zjutraj v pariški bolnišnici Pitie-Salpetriere. Njen pogreb so spremljale množice objokanih Britancev, ki so se zbrali na ulicah Londona, milijoni ljudi po vsem svetu, ki so po televiziji spremljali prenos slovesnosti, ter gore cvetja, pisem in sporočil pred palačami, kjer je Diana nekoč živela.
Burno zakonsko življenje princese Diane in princa Charlesa
Valižanska princesa se je kot Diana Frances rodila 1. julija 1961 v plemiški družini kot tretja od štirih otrok lorda in lady Althorp. Odrasla je v hiši staršev v Sandringhamu v vzhodni Angliji in na posestvu Althorp. Po ločitvi staršev leta 1969 je skrbništvo nad otroki dobil njen oče. Diana se je šolala v internatu West Heath in v Švici, po koncu šolanja pa je delala v šoli za vzgojiteljice v Londonu.
Leta 1977 je spoznala princa Charlesa, leta 1981 pa je bila uradno objavljena njuna zaroka. 29. julija 1981 sta se britanski prestolonaslednik Charles in lady Diana Spencer poročila v londonski katedrali sv. Pavla. Leta 1982 se jima je rodil prvi sin William, dve leti kasneje pa Henry. Že kmalu zatem je zakon začel razpadati, rumeni tisk je ugibal o njunih skokih čez plot, neuradno sta se princ in princesa v zasebnem življenju razšla, vendar sta uradne dolžnosti še naprej opravljala skupaj. Šele konec leta 1992 je takratni britanski premier John Major v britanskem parlamentu uradno naznanil, da je zakon Charlesa in Diane razpadel. Leta 1995 je kraljica Elizabeta II. od Charlesa in Diane zahtevala, naj se ločita, londonsko sodišče pa je 15. julija 1996 njuno ločitev priznalo.
Diana je v zameno za visoko odpravnino in pravico do enakopravnega videvanja svojih otrok takrat pristala, da se odreče nazivu Njena visokost, s tem pa se zagotovo ni odrekla tudi medijski pozornosti, ki jo je ves čas spremljala. Če je rumeni tisk toliko let podrobno spremljal vsak gib Charlesa in Diane, so jo paparazzi še posebej zasledovali, ko je nesrečna princesa iskala ljubezen, brez katere je živela toliko let.
