Brez analize posledic prodaje državnega premoženja ne sme biti

Delodajalci in sindikati so na današnjem Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) zavzeli enotno stališče, da bi bilo treba pred sprejemom klasifikacije državnih naložb pripraviti strategijo in analizo učinkov prodaje teh naložb. Vlada pravi, da je po zakonu najprej predvidena klasifikacija, da pa ni izključena dopolnitev klasifikacije skladno s pripombami.

Kot je na novinarski konferenci po seji ESS povedal predsedujoči svetu Peter Majcen, do poenotenega sklepa vseh treh partnerjev niso prišli, da pa so bili delodajalci in sindikati enotni, da je treba pred sprejemom klasifikacije naložb pripraviti strategijo in analize posledic, ki jih bo imela klasifikacija in kasnejša prodaja naložb na javni interes, gospodarstvo in državljane.

ZSSS: Prodaja bi prinesla odvisnost od tujcev

Sodelavka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje je dejala, da bi bilo treba predlog klasifikacije v DZ zavrniti. "Zgleda tako, kot da so v klasifikaciji navedene družbe iz različnih sektorjev, rangirane kot portfeljske, pomembne in strateške, le na podlagi trenutnih političnih razmer, ne pa na podlagi analize, kaj pomeni prodaja ali zadržanje deležev v lasti za regijo, sektor ali celotno državo," je dejala.

Dodala je, da bi prodaja najboljših slovenskih podjetij pomenila popolno odvisnost od tujcev ter da so najboljša slovenska podjetja, ki dobro poslujejo in veliko prispevajo v proračun, čez noč postala tržno blago. V sindikatu menijo, da bi bilo treba vsako družbo obravnavati posebej in ovrednotiti njen pomen.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Marko Pogačnik je dejal, da zakon o Slovenskem državnem holdingu predvideva, da se klasifikacija naložb sprejme pred strategijo. Razpravo na ESS je ocenil kot konstruktivno in dejal, da bi bilo nekatere predloge delodajalcev in sindikatov smiselno upoštevati. Kateri konkretno so ti predlogi, ni razkril.

Pogačnik je poudaril, da upravljanje državnega premoženja ni učinkovito. Navedel je podatke, da so izdatki iz proračuna za dokapitalizacije in reševanje pred stečajem močno presegli prihodke v proračun s strani teh podjetij. Zavrnil je očitke sindikatov, da bo šlo za razprodajo podjetij, saj da so v zakon glede prodaj deležev vnesene varovalke.

Tri skupine naložb

Kot smo že poročali, so v dokumentih naložbe države razvrščene na strateške, pomembne ter portfeljske. V strateških naložbah bo država zadržala 50 odstotkov in eno delnico, v pomembnih 25 odstotkov in eno delnico, v portfeljskih naložbah pa holding ni obvezan ohraniti kontrolnega deleža. Vlada je klasifikacijo sprejela v začetku meseca, čaka pa še na potrditev državnega zbora.

Med strateške naložbe, kjer bo država obdržala večino, je vlada razvrstila družbo DRI upravljanje investicij, Kontrolo zračnega prometa, SŽ-infrastrukturo, Gen energijo, Holding slovenske elektrarne, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Slovensko tiskovno agencijo in Loterijo Slovenije.

Med pomembne naložbe so uvrščene družbe, pri katerih želi holding zagotoviti vpliv na strateške in razvojne odločitve, dolgoročno ohraniti njihov sedež v Sloveniji ter zagotavljati produktivna delovna mesta. Te družbe so Aerodrom Ljubljana, Luka Koper, Slovenske železnice, Geoplin, NKBM in NLB, Zavarovalnica Triglav in Pošta Slovenije.

Vlada za hitro prodajo Adrie, Telekoma in Petrola

Vlada zdaj predlaga hitro prodajo Telekoma Slovenije, Petrola in Adrie Airways. Vsa tri podjetja spadajo med portfeljske naložbe, kamor je vlada uvrstila še Družbo za avtoceste RS, Pozavarovalnico Sava, Abanko, Krko, Savo in Žito.

Morebitnih kupcev za Adrio zaradi razmer na letalskem trgu še ni videti. Za nas davkoplačevalce je zelo pomembno, da vlada s podjetjem, ki je v izgubah, čim prej nekaj naredi, da ne bi bile spet potrebne dokapitalizacije. Strokovnjaki prav tako poudarjajo, da je zelo malo možnosti, da bi Adrio prodali v celoti.

Veliko več nasprotovanja politike bo pri prodaji državnega deleža v Telekomu Slovenije, ki je lani po ocenah ustvaril za dobrih 48 milijonov evrov dobička. Prav zaradi tega obstaja možnost, da bo država svoj delež v Telekomu obdržala vsaj še naslednjih pet let.

SD klasifikacijo označil za veleizdajo

Socialni demokrati so klasifikacijo označili za veleizdajo, proti predlagani klasifikaciji pa so se izrekli tudi v ZSSS. Od poslancev zahtevajo, da je ne potrdijo, saj da bi bilo njeno sprejetje neodpustljiva napaka.

Tudi med nekaterimi drugimi strankami se pojavljajo dvomi, zato se poraja vprašanje, kako bodo na sprejemanje klasifikacije in druge postopke v zvezi s holdingom vplivale politične spremembe.