Ameriški predsednik Barack Obama je poklical ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav sta se pogovarjala o različnih stvareh, je bil povod za klic zaplet z Edwardom Snowdnom. Nekdanji sodelavec ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) Snowden, glavni akter prisluškovalne afere, je včeraj na ruskem letališču organiziral sestanek z borci za človekove pravice in ob veliki medijski pozornosti ZDA okrcal zaradi njihovih potez. ZDA so takoj dale jasno vedeti, da jim ni všeč, da je Rusija sploh dopustila sestanek Snowdna in aktivistov, Obama pa je to Putinu tudi neposredno povedal. A Putin se ni odzval tako, kot bi ZDA želele. Obami ni dal zagotovila, da bo Snowdna pregnal iz Rusije v ZDA.
Snowden je po včerajšnjem sestanku podpisal prošnjo za azil v Rusiji. Že ko je prvič prosil za azil, je Putin dejal, da mu je Rusija pripravljena pomagati, a le če neha objavljati informacije o ameriškem prisluškovanju. Snowden je tako prošnjo za azil umaknil, zdaj pa vnovič prosi za azil, ker se zaveda, da potrebuje takojšnjo zaščito. Ne more večno ostati na ruskem letališču, z začasnim azilom v Rusiji pa bi lažje prišel do svojega končnega cilja – Latinske Amerike.
Južnoameriške države za neodtujljivo pravico držav, da podelijo azil
Medtem so države Južne Amerike na zasedanju Skupnega južnega trga (Mercosur) poudarile, da so solidarne z Bolivijo, Nikaragvo in Venezuelo, ki so ponudile azil Snowdnu. Voditelji Mercosurja so se zavzeli za neodtujljivo pravico vsake države, da podeli azil in poudarili, da te pravice ni mogoče omejevati, zato je potrebno zagotoviti, da prosilci za azil potuje v državo, ki mu ga podeli.
Na zasedanju so obsodili tako pozete ZDA kot tudi štirih evropskih držav (Španije, Italije, Portugalske in Francije), ki so pretekli teden zaprle zračni prostor za letalo bolivijskega predsednika Eva Moralesa, ker so dobile namig, da je na letalu Snowden. Francija in drugi dve državi se sprenevedajo, Španija pa je naravnost priznala, da je dobila obvestilo, da je Snowden na letalu. Po mnenju južnoameriških držav to ni noben izgovor za kršenje bolivijske suverenosti.
Države Mercosurja bodo v znak protesta iz omenjenih štirih držav poklicale domov na posvetovanja svoje veleposlanike in po besedah predsednika Venezuele Nicolasa Madura zahtevale pojasnila ter javna opravičila. Urugvajski zunanji minister Luis Almagro je dejal, da gre za diskriminatorna, samovoljna in neokolonialistična dejanja.
Izjava Mercosurja prav tako obsoja ameriško vohunjenje po državah Latinske Amerike, ki ga je po Snowdnovih informacijah v torek razkril brazilski časopis O Globo. "Odločno zavračamo prestrezanje telekomunikacij in vohunske dejavnosti, ki kršijo človekove pravice in pravice do zasebnosti in informiranja," pravi izjava in zahteva, da to obravnava Varnostni svet Združenih narodov.
KOMENTARJI (102)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.