
Analitiki pa se medtem sprašujejo, kako daleč lahko gre najnovejša hladna vojna med tradicionalnima tekmicama, saj se je v zadnjem času večkrat izkazalo, da Putina morebitne posledice niti slučajno ne skrbijo.
Še preden je Putin začel javno brusiti kopija proti proevropsko usmerjeni začasni ukrajinski oblasti, je Obama sestankoval s svetovalci o možnih odgovorih ZDA v primeru ruske vojne napovedi. Govorili so o odpovedi sodelovanja na junijskem vrhu, trgovinskih sankcijah, o tem, da bi zahtevali izločitev Rusije iz skupine G8, ali da bi v regijo poslali bojne ladje.
"Meni" ukrepov analitike spominja na tistega, ki ga je leta 2008 sestavil takratni prvi mož ZDA George Bush, ko je Rusija napadla Gruzijo, še eno od držav, ki so ob razpadu Sovjetski zvezi obrnile hrbet in šle na svoje.
"Bojne napovedi" takrat Rusije niso ustavile, ukrepi so imeli le malo učinka, vsekakor pa Rusije niso odvrnili od tega, da v regiji zdaj ne bi spet kazala svojih mišic.
General Kevin Ryan je za New York Times dejal, da je tokrat vprašanje, ali sploh obstaja cena nove vojne, ki bi bila dovolj visoka, da bi se Rusija odločila, da se ji raje izogne.
Analitiki sicer dvomijo, da bo Putin vztrajal pri priključitvi Krima Rusiji, da pa bi lahko polotok, kjer ima Rusija vojaško oporišče, večinsko prebivalstvo pa je rusko, trajno vojaško okupiral. Pod izgovorom, da mora Ruse braniti pred proevropskim Kijevom. Menijo, da bi se lahko ponovil tudi scenarij iz Južne Osetije in Abhazije, ki sta se po ruskem posredovanju odcepili od Gruzije.

Belo hišo in Bruselj v tem scenariju skrbi, da bi ukrajinska vojska odgovorila na takšno početje in zanetila vojno.
Najti argument, ki bo za Putina dovolj močan da se umakne, pa bo za za Obamo izjemno težka naloga, saj je lahko že na primeru Sirije opazil, da samodržci, kamor bi lahko prišteli tudi Putina, diplomatskih groženj ne jemljejo resno.
Pri čemer je Rusija precej težji nasprotnik od Sirije. Gre za dobro oboroženo državo, ki je ob tem zaradi naravnih bogastev še dovolj bogata, da jo je v kratkem obdobju skoraj ekonomsko nemogoče izčrpati. Ker ima v Varnostnem svetu pravico veta se ji tudi ni treba bati mednarodne obsodbe, v rokah pa ima tudi več ameriški evropskih zaveznic, ki jim lahko le zapre dotok plina pa bodo precej bolj poslušne.
Dolgoročno bi lahko uporabili gospodarske sankcije in poskus zloma bančnega sistem, kar je delovalo v Iranu, menijo analitiki. Vprašanje pa je, ali bi se s tem strinjala Evropa, ki ima tam svoje gospodarske interese in ali bi ZDA to tvegale, glede na to, da potrebujejo rusko sodelovanje v primerih Sirije in Irana.
Analitiki tako menijo, da bo za Ukrajince še najbolje, če Rusije ne izzivajo po nepotrebnem in v lažnem prepričanju, da bo na pomoč prihitela ameriška vojska, saj se ne bo zgodilo. Vojne takšnih razsežnosti si namreč ne želi nihče, zato je še najbolj verjetno, da bo Putin v primeru posredovanja na Krimu dosegel svoje, da bo volk sit in koza cela, pa se bo nato tam tudi ustavil.
KOMENTARJI (342)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.