Moskva upa, da se nova hladna vojna ne bo začela

Dimitrij Peskov, predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je dejal, da Moskva, kljub globokemu nestrinjanju z Zahodom, upa, da bodo našli skupno točko in da se ne bo začela nova hladna vojna. "Še vedno obstaja upanje, da bomo dosegli nek dogovor," je povedal Peskov. "Verjamem, da se hladna vojna ni začela in rad bi verjel, da se tudi ne bo," je dodal.

Putin je sicer po novem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Barackom Obamo dejal, da zaradi nasprotujočih si stališč glede Ukrajine ne bi smeli trpeti odnosi med ZDA in Rusijo. "Rusija v tem primeru ne more ignorirati klicev na pomoč, zato se je tudi tako odzvala in to v skladu z mednarodnim pravom," je dejal ruski voditelj.

Obama pa je v eno uro trajajočem pogovoru Putinu predlagal pot za izhod iz sedanje krize zaradi ruskih dejanj v Ukrajini. Predlagal je neposredne pogovore med Kijevom in Moskvo ob pomoči mednarodne skupnosti.

A kot je pojasnil Putinov predstavnik Peskov, jim je predlog o posredovanju Zahoda privabil nasmešek na usta. Dejal je, da so zahodnim državam dejanja med krizo v Ukrajini uničila kredibilnost.

V Ukrajini naj bi bilo že okoli 30.000 ruskih vojakov

Pomočnik vodje mejnih služb v Ukrajini Sergij Astakov je medtem sporočil, da je na ozemlju Ukrajine že 30.000 ruskih vojakov, ki so nameščeni na območju Krimskega polotoka. Število se je v primerjavi z začetkom tega tedna skoraj podvojilo. Pojasnil je, da gre za oceno, ki temelji tako na vojakih, ki so v zadnjem tednu prišli v Ukrajino, kot tudi vojaki, ki so del ruske črnomorske flote, ki je nameščena v Sevastopolu.

Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je dejal, da so oblasti v Kijevu pripravljene na pogovor z Moskvo, vendar pa mora Rusija prej umakniti svojo vojsko iz Ukrajine, spoštovati mednarodne dogovore in umakniti podporo "separatistom ter teroristom". Moskvo je prosil za pogovor z ruskim premierjem Dimitrijem Medvejevom, s katerim je že govoril preteklo soboto. Odzval se je tudi na napovedani referendum o odcepitvi Krima in dejal, da ga nihče v civiliziranem svetu ne bo priznal.

Danes so rusko vojaško posredovanje v Ukrajini obsodili zunanji ministri Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in nordijskih ter baltskih držav, ki so se srečali v estonskem mestu Narva, v bližini meje z Rusijo. Pravijo, da gre za napad na suverenost in ozemeljsko integriteto Ukrajine. Hkrati so obsodili tudi referendum o morebitni priključitvi k Rusiji, ki so ga krimske oblasti napovedale za 16. marec. Menijo, da ta referendum ne bo legalen.

Kaj pa sankcije?

Po tem, ko so se voditelji članic EU v četrtek odločili, da zamrznejo pogovore o vizumski liberalizaciji in novem sporazumu z Rusijo, je Rusija zagrozila s protisankcijami. "Ko si mednarodna skupnost prizadeva, da bi po svojih najboljših močeh rešila krizo v Ukrajini, Evropska unija sprejme nekonstruktivno stališče," pravijo na ruskem zunanjem ministrstvu. Opozorili so, da je za Rusijo jezik sankcij in groženj nesprejemljiv. "Če bodo tovrstna sredstva uporabljena, bo odgovor primerljiv," pravijo na zunanjem ministrstvu.

Francoski zunanji minister Lauren Fabius je medtem dejal, da bi lahko prvemu valu sankcij proti Rusiji, če ta ne bo uspešen, sledil še drugi val, ki bo usmerjen proti poslovnežem in ljudem blizu predsedniku Putinu.

Ni jasno, ali je referendum za ZN nezakonit

Namestnik generalnega sekretarja ZN Jan Elliason, ki je bil v Kijevu, je Varnostnemu svetu ZN sporočil, da je položaj v Kijevu stabilen, pohvalil pa je zadržanost Ukrajincev ter njihove vlade, ki si prizadeva za ohranitev miru.

Ob vrnitvi v New York pa je Eliasson ocenil, da načrtovani referendum dodatno zapleta napore, da bi našli politično rešitev za ukrajinsko krizo. Napoved referenduma skrbi tudi generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna.

Nobeden od njiju pa ni povedal, ali imajo Združeni narodi referendum za nezakonitega glede na mednarodno pravo ali ukrajinsko ustavo, kot trdijo ZDA in njene zaveznice.

Francija je medtem danes poudarila, da ne more biti referenduma o prihodnosti Krima, razen če se bo za njegovo organizacijo odločila Ukrajina. "O ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine se ne pogaja," je dejal francoski predsednik Francois Hollande po pogovoru z bivšim ukrajinskim zunanjim ministrom Petrojem Porošenkom in Vitalijem Kličkom, vodjem stranke Udar.