Prvi primer, v katerem je parlamentarna večina Pavlu Ruparju priznala imuniteto, se nanaša na zasebno tožbo, ki jo je na kranjsko okrožno sodišče vložil zasebni tožilec Tomaž Mikulič. V drugem primeru, v katerem je DZ zavrnil priznanje poslanske imunitete, se opozicijski poslanec v prejšnjem mandatu ni skliceval na imuniteto, v novem sklicu pa se je po pojasnilih pred mandatno-imunitetno komisijo za to odločil "izključno zaradi časa, nikakor pa ne zaradi bega pred odgovornostjo". Po veljavni poslovniški ureditvi državni zbor pri odločanjih o imunitetnih vprašanjih odloča brez razpravljanja.
Poslanci so v nadaljevanju zasedanja vnesli nekatere spremembe v poročilo o podjetjih, ki po veljavni zakonodaji zaradi nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo ne smejo poslovati z državo, za tem pa prešli na obravnavo predloga za noveliranje zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju po skrajšanem postopku.
Po skrajšanem postopku so poslanci sprejeli novelo zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki med drugim odpravlja neskladje obstoječega zakona z ustavo, sledi nekaterim določbam zakona o varnosti in zdravju pri delu ter evropskim smernicam o varstvu pravic delavcev v primeru prenosa podjetja.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Nataša Belopavlovič je med uvodno predstavitvijo pojasnila, da zakonska novela v prvi vrsti sledi odločbi ustavnega sodišča iz minulega leta, po kateri je obstoječi zakon v neskladju z ustavo, in sicer v tistem delu, kjer določa najmanj polovično število
predstavnikov delavcev v nadzornem svetu. Po mnenju ustavnega sodišča tako prekomerno oz. nesorazmerno posega v pravico lastnikov-delničarjev do lastnine in svobodne gospodarske pobude, kar lahko povzroči nepotrebne težave in spore ali celo blokado pri odločanju. Rok, do katerega bi moral državni zbor to neskladje odpraviti, je potekel že prejšnji teden. Pomemben razlog za spremembe zakona je tudi njegova povezanost s sprejetim zakonom o varnosti in zdravju pri delu
