O imenih pri 'slabih kreditih' ne more govoriti, a bi, če bi smel

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu se je seznanila z oceno stanja, ki jo je posredovala Protikorupcijska komisija (KPK). Poslance so zanimala predvsem imena iz poročila. "Če najdemo pravno možnost, vam bomo imena posredovali," je poudaril predsednik KPK Goran Klemenčič in dodal, da nobena politična barva ni čista.

KPK je leta 2010 začela voditi preiskavo posameznice ob pridobitvi osebnega kredita, iz tega pa je sledila preiskava pregleda 40 poslov, ki so jih odobrile banke v večinski državni lasti in ki obsegajo 1,6 milijarde evrov. V teh postopkih so zaznali 30 sumov različnih kaznivih dejanj, podali so tudi šest ovadb državnemu tožilstvu. V tem času se je oblikovala tudi posebna specializirana preiskovalna komisija.

Kot je pojasnil Klemenčič, so zaprosili vse banke v državni lasti, naj sporočijo, kako so od leta 2008 podeljevale kredite funkcionarjem ali uradnikom na položajih nad 10.000 evrov in kredite, ki so odstopali od splošne ponudbe. Pri NLB večjih težav s pridobivanjem dokumentacije niso imeli, pri NKBM pa so bili zaradi nesodelovanja tik pred sankcijo KPK.

Klemenčič: Imena so ena in ista

KPK je v zadnjem času v stalnem stiku z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) glede slabih terjatev, saj je ena od opravil slabe banke tudi ugotavljanje odgovornosti.

Poslanci so v poročilu, ki jim ga je posredovala KPK, pogrešali predvsem konkretna imena. "Imen ne bi izpostavljali, so ena in ista. Niso politiki nujno vedno delegirali poslov, ker to ni bilo potrebno, saj je bančni sistem tako funkcioniral sam po sebi, začenši z nadzornimi sveti in upravami," je opozoril Klemenčič in zagotovil, da če bodo v KPK našli pravno možnost, bodo ta imena tudi posredovali.

Pojasnil je, da so v veliko kreditnih odborih o kreditih neznanim osebam razpravljali tudi po eno uro, medtem ko so zaznali tudi primere, ko je šlo za velike zneske, pa so se nadzorniki samo spogledali, pokimali in šli naprej.

Na AUKN neposredno vplivali z ministrstva za finance

"Kar se tiče vplivanja vlade na Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), razpolagamo z elektronskimi sporočili, iz katerih je razvidno, da je bil zakon o upravljanju kapitalskih naložb države kršen. Gre predvsem za ljudi z ministrstva za finance," je pojasnil Klemenčič. Poudaril je, da je šlo za natančna navodila v smislu: "To in to osebo imenujte na to in to mesto". Po navedbah KPK je bil to pogost pojav v določenem obdobju, predvsem pred spremembo omenjenega zakona.

V poročilu KPK navaja tudi več "sivih eminenc", katerih imen ne navaja. Klemenčič je pojasnil, da se izraz nanaša na določene ljudi, ki so bili dolgo na odločevalskih mestih v državnih bankah. KPK je obenem ugotovila, da so za določene posle klicali tudi nekateri ministri – ti podatki temeljijo na pripovedovanju nadzornikov bank. "Ustvarila se je klima, da je to normalno," je bil jasen Klemenčič.

So pa se stvari v zadnjih mesecih premaknile, saj Klemenčič meni, da so se tveganja, ki so obstajala na sistemski ravni, začela zmanjševati. Hitrejša naj bi bila tudi aktivnost s strani Banke Slovenije.

KPK se je veliko ukvarjala s hčerinskimi družbami slovenskih bank na območju nekdanje Jugoslavije. "Pomemben del odprtih terjatev imajo tam Slovenci. Veliko poslov je bilo delegiranih daleč od oči," je menil Klemenčič.

Pri slabi banki korupcijska tveganja ostajajo

Je pa opozoril na še eno visoko tveganje reševanja portfelja bank. Obstaja namreč zaskrbljenost, da se bo na isti način, kot se je podeljevalo kredite, te tudi odpisovalo. "Tu so ista korupcijska tveganja in zelo podobni interesi. Na območju nekdanje Jugoslavije gre za ogromno lizingov, za nepremičnine, jahte in projektne posle," je izpostavil.

Dare Stare iz KPK je pripomnil, da so bili tudi posamezni člani uprav bank znani po tem, da so bolj dojemljivi za odobritev tveganih poslov ter da so bile banke same pasivne pri nevračanju tudi večmilijonskih kreditov.

"Imamo poln kufer, da so samo nadzorni in preiskovalni organi edini odgovorni v tej državi, da se zakonito dela. Odgovoren je tisti, ki je konkretno primarno zadolžen. Če smo prišli tako daleč, da vsak državni uradnik potrebuje za seboj policaja, lahko zapremo državo," je še izpostavil Klemenčič.

KPK se je v sklepu s preiskovalno komisijo DZ dogovorila, da jim v prihodnje pošlje še dodatno dokumentacijo, ki ni pravno sporna.