Brezigarjeva je pred glasovanjem članom sveta predstavila svojo kandidaturo in med drugim povedala, da je njena zmaga na predsedniških realno dosegljiva. V govoru je poudarila predvsem pomen graditve pravne in socialne države ter povedala, da jo pri kandidaturi ne vodijo ozki oziroma strankarski interesi, ampak interes Slovenije. V odgovoru na vprašanje enega od članov sveta je Brezigarjeva dejala, da ne verjame v "blokado" s strani medijev in da verjame v korektno predstavitev njene kandidature.
Vloga predsednika republike je po prepričanju Brezigarjeve pomembna, kljub temu da nima veliko pristojnosti, saj lahko s svojo avtoriteto vpliva na razmere v državi. Brezigarjeva je posebej poudarila pomen družine, glede svoje religioznosti pa je povedala, da sama ni ateistka in da visoko ceni krščanske vrednote.
Predsednik sveta NSi Lojze Peterle je po glasovanju povedal, da se bo Brezigarjeva predstavila tudi na seji konference NSi, kjer bodo prisotni tudi vsi predsedniki občinskih odborov NSi. Dodal je, da Slovenija na predsedniški funkciji ne potrebuje odrešenika in vzvišenega človeka in da je prišel čas za predsednico Slovenije. Predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk je Brezigarjevi čestital k pogumu, da se je odločila za kandidaturo in izrazil upanje, da bo s tem v Sloveniji zavladala "normalnost" in spoštovanje drugačnosti.
Člani izvršilnega odbora NSi so kandidaturo Brezigarjeve načelno podprli 11. januarja, zaradi pomembnosti tega vprašanja pa so se odločili, da naj odločitev potrdi tudi svet kot najvišji organ stranke med kongresoma. Po statutu bi sicer zadostovala potrditev izvršilnega odbora. Andrej Bajuk je takrat pojasnil, da so na seji izvršilnega odbora razpravljali o več možnih predsedniških kandidatih, tudi o njegovi morebitni kandidaturi, ki jo je že večkrat zavrnil, ter o Peterletovi in kandidaturi nekdanjih ustavnih sodnikov, Lovra Šturma in Toneta Jerovška. Na koncu je prevladalo mnenje, da je najboljša možnost skupna kandidatura koalicije Slovenije.
