Hiša, ki bi rada imela sonce je avtorska slikanice Mojce Osojnik, kar je po besedah urednika Andreja Ilca v slovenski otroški literaturi redek primer, še redkejša pa je izdaja zares kakovostnega dela, kar Hiša Osojnikove gotovo je. Slikanica prinaša zgodbo o osamljeni hiši, v življenje katere naposled le posije sonce. Tekst dopolnjujejo številne ilustracije z zanimivimi detajli, ki odkrivajo bogato domišljijo in zagotavljajo, da bralcem tudi ob ponovnih branjih ne bo dolgčas.
Večkrat nagrajena akademska slikarka Mojca Osojnik je opozorila, da pri ubeseditveno-ilustrativnem postopku nikoli ne podvaja, temveč dodaja - tekst se s slikami vedno prepleta in tako odkriva nove poti otroški domišljiji.
V galeriji Sončnica Založbe Mladinska knjiga bo aprila na ogled razstava njenih ilustracij iz nove slikanice Hiša, ki bi rada imela sonce, s katero se bo podala še na tradicionalni mednarodni bolonjski sejem otroških in mladinskih knjig.
Glasbene pravljice za najmlajše z naslovom Bakreni prstan Slavice Remškar na izviren način zapolnjujejo ogromno vrzel na področju dramske ustvarjalnosti za predšolske otroke, gotovo pa jo bodo veseli tudi dramski krožki nižjih razredov osnovnih šol. Knjigi je priložena tudi zvočna kaseta oziroma zgoščenka z dramatiziranimi izvedbami vseh treh pravljic in inštrumenstalnimi spremljavami za samostojno izvajanje. Andrej Ilc je poudaril, da pri Mladinski knjigi sicer obstaja zbirka Mladi oder, ki pa je trenutno "na čakanju", saj predlagana besedila niso prilagojena izvajanju otrok - prav zaradi tega je Bakreni prstan še bolj dobrodošel.
Glasbena pravljica je posebna vrsta pravljice, v kateri je veliko glasbe, petja in pesmi, ki kot rdeča nit povezujejo besedilo. Vsaki pravljici sledi dramatizacija, opis inštrumentalne spremljave, izdelava inštrumentov, koreografija, ter notni zapis, ki naj bi bil v pomoč predvsem vzgojiteljem, učiteljem. Katja Virant Iršič je kot posebnost take pravljice navedla manko dramatične napetosti, le
