Škandal z vohunjenjem ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) se je v sredo za ameriške obveščevalce nevarno poglobil z novico v časniku Washington Post, da je NSA brez sodnih nalogov vdirala v podatkovne baze spletnih gigantov Google in Yahoo po svetu.

Washington Post na podlagi dokumentov nekdanjega analitika NSA Edwarda Snowdna poroča, da je agencija še letos januarja kradla podatke spletnih podjetij in jih obdelovala na svojem super računalniku v oporišču Fort Meade v zvezni državi Maryland. Podatke naj bi kradli z optičnih kablov, ki povezujejo podatkovne centre obeh podjetij.

Sporne dejavnosti so se po pisanju časnika dogajale v okviru tajnega projekta MUSCULAR, ki ga NSA izvaja skupaj z britansko sorodno agencijo GCHQ. NSA naj bi podatke brez dovoljenja sicer pridobivala le v tujini, a gre za ameriški podjetji, zato je zdaj na zelo trhlih pravnih tleh.

Google ogorčen, NSA navedbe zanika

Direktor NSA Keith Alexander je za tiskovno agencijo Bloomberg glede članka v Washington Postu zaenkrat dejal le, da ne ve, ali je NSA res pobirala podatke brez sodnih nalogov, saj nima pooblastil za vstopanje v strežnike ameriških podjetij brez sodnih nalogov.

Glavni pravnik Googla David Drummond je dejal, da so bili že dlje časa zaskrbljeni, da bi se lahko to dogajalo. V podjetju so ogorčeni in pravijo, da to kaže na nujno potrebo po reformah. Google in Yahoo trdita, da vladi ne dajeta dostopa do svojih podatkovnih centrov.

NSA je poročanje Washington Posta v sporočilu za javnost medtem zanikala. "NSA uporablja različne prijeme, da izpolni svoje poslanstvo, ki je osredotočeno na zaščito države. Trditve Washington Posta, da nezakonito pridobivamo množico podatkov ameriških državljanov, niso resnične," so zatrdili in dodali, da se poslužujejo le ukrepov, ki jih odobri državno tožilstvo. Kot so še zagotovili, se NSA osredotoča na zbiranje informacij izključno o "tujih tarčah".

Zadnji v vrsti udarcev, ki letijo na ameriške obveščevalce

Razkritje programa MUSCULAR je zadnji v vrsti udarcev, ki letijo na ameriške obveščevalce, odkar je začel Snowden s pomočjo novinarja in pravnika Glenna Greenwalda spravljati v javnost informacije o delovanju ameriških obveščevalcev po 11. septembru 2001.

"Naše ameriške sogovornike v vladi je upravičeno strah glede tega, kaj vse bo še prišlo v javnost," je razkrivanja komentiral evropski poslanec Jelko Kacin, ki je bil od ponedeljka do srede del delegacije Evropskega parlamenta v Washingtonu.

Ameriška vlada se po besedah Kacina zaveda problema, ki je škodoval zaupanju med zavezniki na obeh straneh Atlantika. To zaupanje bo treba obnoviti, vendar pa Kacin pravi, da morajo Američani najprej počistiti pred lastnim pragom oziroma urediti svoje obveščevalne dejavnosti.

Kacin je še namignil, da so obtožbe o vohunjenju za nemško kanclerko Angelo Merkel le vrh ledene gore. Nemčija je zaradi prisluškovanja upravičeno ogorčena in v sredo je v Washington na pogovore o tem prispela delegacija pod vodstvom svetovalca Merklove za zunanjo politiko Christopha Heusgena in koordinatorja za obveščevalne dejavnosti Günterja Heissa.

Med drugim se pogovarjajo s svetovalko za nacionalno varnost Susan Rice, nacionalnim direktorjem za obveščevalne dejavnosti Jamesom Clapperjem in pomočnico predsednika ZDA Baracka Obame za domovinsko varnost Liso Monaco. Z njo se je v Rooseveltovi sobi v Beli hiši srečal tudi Kacin skupaj s kolegi iz odbora za zunanjo politiko Evropskega parlamenta.

Ali lahko afera Evropi koristi?

Afera lahko morda malce ironično Evropi celo koristi. Kot kaže, je namreč Američanom zelo nerodno in si želijo ohraniti dobre odnose, kar Evropo postavlja v močnejši položaj v pogajanjih o prostotrgovinskem sporazumu, ki si ga želita obe strani. Povsem jasno je, da bodo Evropejci v sporazumu zahtevali veliko večjo stopnjo varovanja zasebnosti in zaščite podatkov, kot to velja v ZDA.

Povsem jasno je tudi, da so v defenzivi ameriški obveščevalci. Razlage, da je v vojni proti terorizmu dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano, več ne padajo na tako plodna tla kot v prejšnjih letih. V kongresu poteka pobuda obeh strank, da se NSA prepovedo določene dejavnosti, kot je množično zbiranje telefonskih podatkov, in da se obveščevalce postavi pod strožji nadzor.

Kolumnist New York Timesa Nicholas Kristof piše, da je v ZDA več ljudi z dostopom do strogo zaupnih podatkov, kot pa je prebivalcev prestolnice. Številni med njimi so zaposleni pri zasebnih podjetjih, kot je bil na primer tudi Snowden. Izgovori generala Alexandra in Clapperja, da pač vsi vohunijo za vsemi, v luči novih objav o dejavnostih ameriških obveščevalcev Evropejcev ne bodo prepričali.