Zgodba z Rogljem je postala razvpita prav zaradi podpihovanja informacij in medsebojnega tekmovanja med mediji, dodatno pa se je zapletla tudi zaradi lažnih informacij, ki jih je Joey Skaggs, znani ameriški medijski prevarant, dal v izjavi Radiu Slovenija in nekaterim drugim slovenskim medijem. Iz izjave je bilo sicer razvidno, da Skaggs ni točno vedel, za kaj gre, sam pa je v kasnejših izjavah celo dejal, da je za zadevo takrat slišal prvič in da se je pri odgovorih opiral na vprašanja novinarke. Preverjanje informacij mora potekati tako, da iz vprašanj niso razvidni tudi odgovori, je opozorila Špela Šipek iz Pop tv.
Druga težava je pretirano zaupanje virom, saj novinarji kljub temu, da je bil Skaggs v svojih odgovorih netočen, sprva niso pomislili na potegavščino. Pri tem se postavlja tudi vprašanje vloge urednikov, njihove intuicije in občutka, saj so ponekod precenili pomen novice, tako da je kljub neuradnosti prvenstva in nepreverjenosti informacij pristala na prvih straneh, je povedal Marjan Lekše iz Dnevnika.
Sogovorniki so izpostavili tudi vprašanje varstva zasebnosti, saj so Rogljevo identiteto mediji razkrili, tako da bo ostal stigmatiziran tudi če ne bo obsojen. Da za objavljanje informacij ni nobene prepovedi in je objavljanje podatkov dovoljeno, če je informacija v javnem interesu, je opozoril predsednik DNS Branko Maksimovič, Bojana Žokalj Jesih iz Svobodne misli pa je menila, da so v časopisih mnogokrat objavljeni imena in priimki nepomembnih oseb, ki bodo posledice čutili vse življenje, medtem ko je bilo nekaj tistih, ki so zagrešili velike zločine, v medijih navedenih samo z začetnicami.
