Komentatorja: Pahor najbolj čustven, Türk bolj v obrambi

Včerajšnje soočenje predsedniških kandidatov Milana Zvera, Boruta Pahorja in dosedanjega predsednika Danila Türka sta za oddajo 24UR OB ENIH komentirala medijska strokovnjaka Jure Apih in Miro Kline. Prvi je dejal, da ga ni presenetil niti razočaral nihče. "Mislim, da so vsi trije nastopali v vlogah, v kakršnih nastopajo že vseskozi. Eden mogoče malo bolj polikan, drugi malo bolj vehementen, sicer pa precej skladno s podobo in imidžem, ki jih imajo sicer v javnosti. Zdi pa se mi, da je bil predsednik na najbolj predsedniški ravni," pravi Apih.

Kline se z njim strinja, vendar pa dodaja, da so rezultati soočenja pokazali, da je Pahor pokazal več močnih in pozitivno nabitih besed ter besed z več čustvenega naboja, kar je tudi več ljudi pozitivno ovrednotilo.

Türk ni napadal

Apih v samih argumentih ni zaznal velikih besed, nasprotna stališča so po njegovih besedah znana in se nenehno ponavljajo. "Tisti, ki govorijo o enotnosti, mislijo, da se morajo oni na drugi strani z njimi strinjati," je ocenil. Ključna razlika je po njegovem mnenju ta, da se je Türk branil in vračal "strelice", ki so nanj letele z obeh strani, sam pa ni napadal. Pri tem Apih poudarja, da dosedanja praksa kaže, da je tisti, ki je med kandidaturo deloval obrambno, tudi dobil volitve.

Na vprašanje, kateri kandidat ima tiste lastnosti, ki so potrebne za predsednika, Apih odgovarja, da je zadovoljen z dosedanjim predsednikom. "Mislim, da je dostojen in da nam ga ni treba biti sram. Ni pritlehen, sicer pa vsak naredi kakšno napako," je odgovoril in dodal, da se mu zdi zelo "pritlehno" to, da že štiri leta dobiva pod kolena ena in ista polena.

Kline pravi, da je dober predsednik tisti, ki v javnosti zna pridobiti "ugled in moč, ki mu jo podelijo ljudje, ne same funkcije". "Mislim, da Türk tu ni naredil dovolj. Da bi si ustvaril veliko dozo spoštovanja, ki bi ga varovala pred takšnimi in drugačnimi napadi," pojasnjuje Kline. Hkrati pa meni, da gre pri tem bistveno bolje Pahorju, vendar pa to počne bolj s fasado kot pa z idejo in mislimi. "Türk preveč govori razumsko in poskuša vplivati na razum ljudi, ljudje pa ne delujejo zgolj z razumom, ampak tudi s čustvi," je še dodal.

Kline: Merjenje kaže reprezentativnost

O merjenju priljubljenosti na Twitterju je Apih povedal, da se mu zdi ta metoda precej vprašljiva. "Zdelo se je, kot da je to spopad dveh mladih strankarskih zaledij, kar SDS in SD imata, predsednik pa tega nima," je prepričan. Pojasnjuje, da o reprezentativnosti tega nihče ne govori in je lahko zato po njegovih besedah tudi zavajajoče in nevarno, ker bi lahko vplivalo na javno mnenje.

Kline, ki je eden od soavtorjev projekta, pa je odgovoril, da v tem primeru ne gre za dirigirano zgodbo, saj so v sistemu filtri, ki zaznavajo in izločajo morebitno namerno ali celo avtomatsko pošiljanje sporočil. Glede reprezentativnosti pa je povedal, da v tem primeru niso anketirani ljudje, ki naj bi predstavljali javno mnenje, ampak gre za dvostopenjski nivo. "Odgovarjajo predvsem mnenjski voditelji, ki so na nek način oblikovalci mnenj in so bistveno bolj informirani ter aktivni in povedo več. Vsi imajo v ozadju široko razvejano mrežo svojih sledilcev, ki pa predstavljajo javnost kot celoto," Apihu odgovarja Kline.

Kakšnega predsednika si želita?

Kline je na vprašanje, kakšnega predsednika si želi, odgovoril, da dobrega, najboljšega, pravega vizionarja, ki bo znal pridobiti toliko neformalne moči, da bo lahko pariral strankam vladam, nasprotnikom in tako peljal v neko bolj optimistično prihodnost.

Apih pa je dodal, da je v tako razdeljeni deželi, kot je Slovenija, kjer se razdvojenost še neguje in tudi poglablja, izredno težko to preseči. "Enotnost je mogoča, kadar se ustvarja enotne interese, če se pa ti razhajajo, pa je to zelo težko," še meni Apih. Prepričan je, da ima Türk v javnosti že zdaj zelo visok ugled, glede njegovega ugleda v tujini pa zatrjuje, da ne bi smeli imeti nobenih pripomb. Glede na število glasov, ki jih dobi izbrani kandidat na volitvah, pa bi moral imeti po njegovem mnenju predsednik tudi večje pristojnosti. "Želel bi si, da lahko predsednik to, o čemer govori, tudi vsaj deloma uresniči," je zaključil Apih.