Znova odkrili 'zvezdnato krastačo', za katero so 30 let mislili, da je izumrla

Nenavadna 'zvezdnata krastača', ki je ime dobila zaradi vzorca, ki je znanstvenike spomnil na zvezdnato nebo, živi samo na enem kraju na Zemlji, v Kolumbiji na enem izmed najvišjih in najtežje dostopnih gorskih območjih na svetu – Sierra Nevada de Santa Marta. Kar tri desetletja so mislili, da je ogrožena živalska vrsta izumrla, a so jo člani kolumbijskega domorodnega ljudstva Arhuaco zdaj znova pokazali javnosti, piše National Geographic.

V preteklih letih znanstveniki ponovno odkrili več vrst krastač

Le približno pet centimetrov velika žival je po domnevah biologov izumrla zaradi hitrega širjenja glivične bolezni chytrid, ki uničuje dvoživke. Izmed 96 vrst krastač roda Atelopus naj bi jih bilo več kot 80 zaradi te bolezni ogroženih, kritično ogroženih ali celo izumrlih v naravi. Strokovnjaki se bojijo, da če ne bomo ukrepali, bo ta rod prvi rod vretenčarjev, ki bo izumrl.

V preteklih letih so znanstveniki sicer ponovno našli več vrst krastač. Po mnenju nekaterih je to dokaz, da je nekaterim uspelo preživeti 'chytridno nočno moro' in si bodo počasi opomogle, še piše National Geographic.

Odločitev, da pošlje fotografije znanstvenikom, ni bila lahka

Za 'drugo dejanje' zgodbe o 'zvezdnati krastači' je najbolj zaslužen Ruperto Chaparro Villafana, domačin, ki živi na istem območju kot ta ogrožena vrsta. Kot samooklicani naravovarstvenik je že dlje časa sledil poskusom znanstvenikov, ki želijo ohraniti ostale ogrožene vrste krastač, vedel pa je, da na nekaterih predelih gorovja Sierra Nevada de Santa Marta še vedno živi 'zvezdnata krastača'. A odločitev, da novico o njenem obstoju deli s svetom, ni bila lahka. Za domorodne prebivalce je namreč omenjena vrsta krastače sveta, pravijo ji 'gouna'. "Okolje je za njih kot tempelj, sveti prostor," razlaga Chaparro Villafana. "Zato smo v stalnem dialogu z njimi, kot če bi bili eni izmed nas."

Povezava med ljudstvom in krastačo je tako duhovna kot dejanska. Generacije iz skupnosti Arhuaco so namreč sledile oglašanju krastače, ki jim je dajalo navodila, kdaj posaditi pridelke ali kdaj izvajati duhovne obrede. Dvoživko dojemajo tudi kot 'avtoriteto' glede podnebnih razmer. To zamisel podpirajo tudi znanstveniki, kajti dvoživke so pomemben kazalec zdravja ekosistema. "Če ne vidimo goune, pomeni, da izginjamo," pravi Chaparro Villafana.

Skupni napori za ohranitev 'zvezdnate krastače'

Duhovni voditelji skupnosti, imenovani 'mamosi', so na koncu vendarle pristali na sodelovanje z zunanjim svetom in dovolili Chaparro Villafani, da pošlje nekaj fotografij 'zvezdnate krastače'. A tudi potem je trajalo še skoraj štiri leta, da so člani skupnosti dovolili znanstvenikom, da so si sami prišli ogledat to nenavadno bitje v živo. Za prvi obisk, ki je bil neke vrste preizkus zaupanja, so morali znanstveniki kamere in fotoaparate pustiti doma.

Sčasoma se je povezanost med skupnostjo in znanstveniki okrepila in znanstveniki so lahko posneli prve fotografije in novico poslali v javnost. Istočasno strokovnjaki z ljudstvom sodelujejo in jih učijo, kako zbirati podatke o stvareh, kot sta populacijska dinamika in morfologija, še piše National Geographic. Cilj strokovnjakov je povezati znanstveno znanje s predniki in kulturnim znanjem skupnosti Arhuaco, da bi ohranili to vrsto, zagotavljajo.