Medtem ko se je povprečni inteligenčni količnik vse od uvedbe prvega množičnega inteligenčnega testa v letu 1905 vztrajno zviševal, pa se je z generacijo, rojeno leta 1975, ta trend obrnil navzdol. Nova raziskava norveških znanstvenikov namreč kaže, da imajo mladi danes nižji inteligenčni količnik kot njihovi starši.
Upoštevali genetske spremembe in okoljske dejavnike
Znanstvenika Bernt Bratsberg in Ole Rogeberg z univerze v Oslu sta v okviru raziskave primerjala inteligenčne količnike več kot 730.000 mladih Norvežanov, ki so se med letoma 1970 in 2009 prijavili za služenje vojaškega roka. Pri tem sta upoštevala tudi genetske spremembe in spremembe, ki jih je mogoče pripisati različnim okoljskim dejavnikom.
Izkazalo se je, da so tisti, ki so bili rojeni leta 1991, dosegali v povprečju pet točk nižje rezultate kot tisti, rojeni leta 1975.
Med krivci večja izpostavljenost različnim medijem in slaba prehrana
Ta premik je lahko po mnenju znanstvenikov posledica številnih dejavnikov, vključno z načinom vzgoje in izobraževanja otrok. Tako se je denimo zmanjšalo utrjevanje snovi pri predmetih, kot so matematika in jeziki, medtem ko se je skupni čas, porabljen za gledanje televizije ali za uporabo tehnoloških naprav, povečal.
So pa genetski dejavniki vsaj na Norveškem v manjši meri vzrok za upadanje inteligenčnega količnika, sta še zapisala avtorja. Veliko bolj naj bi bili za ta negativni trend odgovorni dejavniki iz okolja. Med te sta uvrstila zmanjšanje kakovosti izobraževalnega sistema, večjo izpostavljenost različnim medijem ter tudi slabo prehrano. S tem je mogoče pojasniti tudi velike razlike v izmerjenem inteligenčnem količniku med člani posamezne družine.
Rezultati raziskave so bili objavljeni v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.