Znanstveniki v Cernu prvič opazovali razpad Higgsovega bozona

Kot so v torek sporočili predstavniki projekta Atlas, so "končno" dočakali takšen, sicer pričakovan razpad Higgsovega bozona. Ob pripravah velikega hadronskega trkalnika jih je skrbelo, ali jim bo to sploh kdaj uspelo.

Že sam bozon je namreč izredno težko "ulovljiv", poleg tega pa ni edini delec, ki razpade na kvarke b, zato je izjemno težko potrditi, da je pri nastanku teh kvarkov dejansko šlo ravno za razpad tega bozona.

S pomočjo velikega hadronskega trkalnika so leta 2012 potrdili obstoj samega Higgsovega bozona, ki je veljal za zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja. Zdaj je trkalnik pomagal še pri dokazovanju dela standardnega modela, ki predvideva, da Higgsov bozon v kakih 60 odstotkih primerov razpade v pare kvarkov b.

Odkritje teh kvarkov, v angleščini znanih kot bottom quark ali tudi beauty quark, ob razpadu Higgsovega bozona je bilo po besedah znanstvenikov "med najzahtevnejšimi analizami, ki so jih doslej izvedli v okviru projekta Atlas".

A če so po eni strani ob tokratnem pomembnem preboju veseli, so po drugi strani tudi "razočarani, ker standardni model še ni ovržen", je dejala fizičarka Pauline Gagnon.

Standardni model namreč ni popoln, saj npr. ne pojasni gravitacije ter z njo povezane temne snovi, za katero vemo, da obstaja, ne pa tudi, zakaj.

S pomočjo velikega hadronskega trkalnika skušajo zato med drugim odkriti tudi karkoli, kar se ne bi ujemalo s predvidevanji standardnega modela. To pa jim za zdaj ni uspelo.

Evropski center za jedrske raziskave (Cern) ima sedež v Ženevi, veliki hadronski trkalnik, ki je največji pospeševalnik delcev na svetu, pa leži v 27 kilometrov dolgem predoru pod zemljo med francoskim departmajem Juro in Ženevskim jezerom.

Projekt Atlas, na katerem dela več kot 3000 znanstvenikov, so začeli leta 1994, v njem sodelujejo tudi Slovenci. Eden njegovih glavnih ciljev je bil prav potrditi obstoj Higgsovega bozona.