Ideje, ki so bile nekoč domena znanstvene fantastike, postajajo resničnost oziroma se tej približujejo. Tako so znanstveniki oznanili, da so vzgojili ovčje zarodke, ki so vsebovali človeške celice, poroča Guardian. To pomeni, da so korak bližje, da bi v živalih gojili človeške organe, kar je za marsikoga sicer moralno sporno.
Znanstveniki menijo, da bi gojenje človeških organov v živalih pomenilo ne le povečanje zaloge, ampak da bi lahko ustvarjali gensko povsem primerne organe za posameznega človeka, ki bi jih potreboval, saj bi jih vzgojili iz človeku lastnih celic. To bi seveda zmanjšalo oziroma povsem izničilo možnost, da bi telo zavrnilo darovani organ.
''Še tako ustrezen organ, razen od identičnega dvojčka, imunski sistem neprestano napada,'' je za Guardian komentiral Pablo Ross iz kalifornijske univerze Davis, ki sodeluje v ekipi, ki raziskuje možnosti za gojenje organov v drugih vrstah.
Rossova ekipa je nedavno, kot dodaja Guardian, poročala o velikem preboju, ko so človeške matične celice vsadili v prašičje embrie in tako ustvarili zarodke, v katerih je bila ena na vsakih 100.000 celic človeška. Tem zarodkom so seveda omogočili razvoj le do 28 dneva.
Ta teden pa je ekipa na sestanku ameriške zveze za napredek v znanosti v Teksasu sporočila, da jim je podobno uspelo tudi z ovčjimi zarodki, v katerih je bilo še več človeških celic. Ena od 10.000 celic je bila človeška, je dejal Ross.
Ekipa je uporabila tehniko genskega spreminjanja, da taki zarodki niso razvili trebušne slinavke, a proces še izpopolnjujejo. Kot upajo, bi lahko v take zarodke vsadili človeške celice, ki bi se razvile v manjkajoči organ.
Ekipa sme te zarodke vzgajati le 28 dni. V tem času bi lahko opazovali razvoj manjkajočega organa, ko bi bile človeške celice vkomponirane v gensko spremenjen zarodek, a kot je dejal Hiro Nakauchi z univerze Stanford, ki je prav tako del ekipe, bi potrebovali daljši čas – približno 70 dni – da bi bili rezultati prepričljivejši.
Nakauchi je poudaril, da je dodano malo človeških celic in da se ne zgodi, da bi se pujs skotil s človeškim obrazom ali možgani. Ross je temu dodal, da razvoj, če vidijo, da so se človeške celice vkomponirale v možgane živali, nemudoma prekinejo.
Nerešeno je tudi vprašanje virusov v DNK živali, ki bi lahko okužili človeške celice, poleg tega bi lahko človeški organi tudi vsebovali žile, ki bi jih sestavljale celice živali. A znanstveniki so z gensko terapijo že razvili prašičke brez virusov.
Nakauchi je optimističen, da bo človek v nekaj letih oziroma desetletjih lahko prejel organe, vzgojene v živali.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.