Znanstveniki pridobili DNK Lole, ki je pred 6000 leti živela na Danskem

Zahvaljujoč DNK, ki ga je mlada ženska pustila na starodavni "žvečilki", so znanstveniki uspeli pridobiti njen genetski zapis in poustvariti njen videz. Bila je genetsko bolj sorodna lovcem in nabiralcem, ki so naseljevali celinsko Evropo, kot pa prebivalcem tedanjega skandinavskega območja, imela je temnejšo polt, modre oči in temno rjave lase, menijo znanstveniki, ki so svoje ugotovitve objavili v Nature Communications. Njene starosti ni mogoče določiti, a verjetno je šlo za mlado žensko. 

Umetnik, ki jo je naslikal, jo je poimenoval Lola.

Verjetno je bila potomka priseljencev, ki so na to območje prišli iz zahodne Evrope. "Neverjetno je, da smo pridobili celotni človeški genom iz česarkoli drugega, kot iz kosti," je po poročanju BBC dejal Hannes Schroeder, molekularni antropolog iz univerze v Copenhagnu.

DNK so pridobili iz "žvečilke" oziroma brezove smole, ki so jo pred tisoči let uporabljali tudi kot nekakšno lepilo za kamnita orodja. Odkrili so jo med arheološkimi izkopavanji v Syltholmu na otoku Lolland. Sledi zob na žvečilki pa nakazujejo, da so jo tudi žvečili – morda zaradi zobobola ali drugih zdravstvenih težav, ugibajo znanstveniki. 

Poleg DNK Lole so našli tudi sledi genetskega materiala race in lešnikov, kar bi lahko predstavljalo njen obrok, ter več kot 40 vrst mikrobov.