Znanstveniki odkrili mikrob, ki bi lahko pomagal v boju proti podnebnim spremembam

Enocelični mikrob bi lahko bil po mnenju znanstvenikov "skrivno orožje v boju proti podnebnim spremembam", saj postajajo oceani toplejši in bolj kisli. Mikrob namreč uporablja fotosintezo in izloča z ogljikom bogato sluz, ki privlači in ujame druge mikrobe. Nekatere od teh mikrobov poje, nato pa odvrže težko sluz, bogato z ogljikom, ki se potem potopi na dno oceana in prispeva k naravnemu črpanju ogljika.

Po besedah morske biologinje Michaele Larsson, ki je vodila raziskavo, objavljeno v reviji Nature Communications, ni bilo takšno vedenje opaženo še nikoli. "Večina kopenskih rastlin za rast uporablja hranila iz zemlje, nekatere, kot je muholovka, pa pridobijo dodatna hranila z lovljenjem in uživanjem žuželk," je dejala. "Podobno morski mikrobi s fotosintezo, znani kot fitoplankton, za rast uporabljajo hranila, raztopljena v okoliški morski vodi. Toda naš študijski organizem, Prorocentrum cf. balticum, je miksotrof, zato lahko zaužije tudi druge mikrobe, s tem pa doseže učinek koncentriranih hranil, tako kot pri jemanju multivitaminov. Zmožnost pridobivanja hranil na različne načine pomeni, da lahko ta mikrob zasede dele oceana, ki so brez raztopljenih hranil in zato neprimerni za večino fitoplanktona," je pojasnila.

Profesorica Martina Doblin, soavtorica študije, pa je dejala, da bi bil lahko mikrob izjemno pomemben za naše razmišljanje o oceanu, ki uravnoveša količino ogljikovega dioksida v ozračju. Za vrsto, ki so jo izolirali v vodah ob obali Sydneyja, ocenjujejo, da lahko vsako leto potopi do 0,15 gigaton ogljika. Študije sicer kažejo, da bo moralo človeštvo za dosego podnebnih ciljev najti način, kako iz ozračja vsako leto do leta 2050 odstraniti 10 gigaton ogljika. "To je povsem nova vrsta, ki ni bila še nikoli opisana tako podrobno," je dejala profesorica Doblin. "Naravna proizvodnja zunajceličnih polimerov, bogatih z ogljikom, kaže, da bi lahko ti mikrobi pomagali vzdrževati biološko črpalko ogljika v oceanu. Naslednji korak pred oceno izvedljivosti obsežne pridelave je izmeriti delež eksopolimerov, bogatih z ogljikom, odpornih proti razgradnji bakterij, in določiti hitrost potapljanja zavrženih sluznic. To bi lahko spremenilo način razmišljanja o ogljiku in njegovem gibanju v morskem okolju," je dodala.