Znanstveniki končno vedo, zakaj ljudje pozimi pogosteje zbolimo

Znanstveniki, ki stojijo za novo študijo, pravijo, da so prišli do preboja in našli biološki razlog, zakaj pozimi zbolimo za več boleznimi dihal. Izkazalo se je, da hladen zrak poškoduje imunski odziv, ki se pojavi v nosu, poroča CNN.

"Prvič imamo biološko, molekularno razlago glede enega dejavnika našega prirojenega imunskega odziva. Zdi se, da ga omejujejo nižje temperature," je povedala rinologinja dr. Zara Patel, profesorica otorinolaringologije in kirurgije glave in vratu na Stanfordu, ki v novo študijo sicer ni bila vključena.

Če se temperature v nosu spustijo že samo za pet stopinj Celzija, je uničenih skoraj 50 odstotkov milijard celic v nosnicah, ki se borijo proti virusom in bakterijam, ugotavlja študija, objavljena v Reviji za alergijo in klinično imunologijo (The Journal of Allergy and Clinical Immunology).

"Hladen zrak je z virusnimi okužbami povezan zato, ker ljudje v bistvu že z majhnim padcem temperature izgubimo polovico svoje imunosti," je povedal rinolog dr. Benjamin Bleier, direktor otorinolaringologije v specializirani bolnišnici v Massachusettsu in izredni profesor na medicinski fakulteti Harvard v Bostonu.  

"Toda treba je upoštevati, da gre za študijo 'in vitro', kar pomeni, da je potekala v nadzorovanem okolju. Čeprav je bilo v študiji uporabljeno človeško tkivo, to ni študija, ki bi se izvajala v dejanskem nosu neke osebe," je poudarila Patelova in dodala, da so ugotovitve tovrstnih študij pogosto zanesljive, vendar ne vedno. 

Virus se prilepi na celice, ki se izločijo v smrkelj

Da bi razumeli, zakaj se to zgodi, se je Bleier s svojo ekipo in soavtorjem Mansoorjem Amijem, ki predseduje oddelku za farmacevtske vede na Northeastern University v Bostonu, odločili za nadaljnjo raziskavo.  

Respiratorni virus ali bakterija vdre v nos, ki je glavna vstopna točka v telo. Skupina je odkrila, da sprednji del nosu mikrob zazna takoj, medtem ko traja veliko dlje, preden se vsiljivca zave zadnji del nosu. Takrat začnejo celice, ki obdajajo nos, takoj ustvarjati milijarde preprostih kopij samih sebe, ki se jim reče zunajcelični vezikli ali EV. "EV-ji se ne morejo deliti, kot se lahko celice, vendar so kot majhne različice celic, posebej zasnovane za ubijanje teh virusov," je povedal Bleier in pojasnil, da EV delujejo kot vabe. "Ko vdihnete virus, se virus prilepi na te vabe, namesto da bi se prilepil na celice." Te majhne celice se nato izločijo v nosno sluz (smrkelj) in virusom preprečijo, da bi prišli do svojega cilja in se razmnožili.  

"To je eden od delov, če ne celo edini del imunskega sistema, ki vaše telo zapusti zato, da bi se proti bakterijam in virusom boril, preden dejansko pridejo v vaše telo," je dejal Bleier. Pojasnil je, da nastane podobna situacija, kot če bi brcnil v sršenje gnezdo. "Če brcnete sršenje gnezdo, vsi sršeni odletijo iz gnezda in vas napadejo, preden vdrete v gnezdo. Telo na ta način odstrani vdihane viruse, da sploh ne morejo priti v celico," je povedal.

Velik porast imunske moči

Ko je nos napaden, poveča proizvodnjo zunajceličnih veziklov za 160 odstotkov, ugotavlja študija. Poleg tega imajo EV na površini več receptorjev, s čimer še lažje zaustavijo viruse. "Receptorje si predstavljajte kot ročice, ki štrlijo in poskušajo zgrabiti vdihnjene virusne delce," je dejal Bleier in pojasnil še, da ima vsak vezikel na površini do 20-krat več receptorjev, zaradi česar so izjemno lepljivi.

Celice v telesu imajo tudi ubijalce virusov, ki se imenujejo mikro RNA in napadajo invazivne mikrobe. Študija je pokazala, da imajo EV v nosu več kot 13-krat več mikro RNA-ja kot običajne celice. Nos ima tako torej dodatne super moči. Toda kaj se s temi lastnostmi zgodi, ko nastopi hladno vreme?

V študiji so štiri udeležence za 15 minut izpostavili temperaturi 4,4 stopinje Celzija in izmerili razmere v njihovih nosnih votlinah. Ugotovili so, da temperatura v nosu lahko pade tudi za pet stopinj Celzija, kar je dovolj, da izniči vse tri imunske prednosti, ki jih ima nos, je dejal Bleier. "Količina ubijalske mikro RNA se v posameznem veziklu zmanjša za skoraj polovico, poleg tega se za vse do 70 odstotkov zmanjša število receptorjev na veziklih, zaradi česar so veliko manj lepljivi," je dejal.

Pod črto se sposobnost našega telesa za boj proti okužbam dihal zaradi nižjih temperatur zmanjša za polovico, je povzel. 

Pri tem je izpostavil, da nošenje mask ne ščiti le pred neposrednim vdihavanjem virusov, ampak našo zaščito poveča tudi zato, ker nosu pomaga ohranjati toploto. "Kot da bi na nosu nosili pulover," je dejal Bleier. "Toplejše bo intranazalno okolje, bolje bo lahko deloval ta prirojeni imunski obrambni mehanizem," se je strinjala tudi Patelova.  

Bleier v prihodnosti pričakuje razvoj lokalnih zdravil za nos, ki bi nos preslepila, da bo mislil, da je vanj vdrl virus, posledično pa bo v napad poslal dodatne 'sršene', ki bodo varovali sluznico.