Znanost in tehnologija

Znanstveniki dokončali rekonstrukcijo izumrlega dvometrskega hrošča

Washington , 12. 10. 2024 17.42 | Posodobljeno pred 1 uro

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ameriški raziskovalci so na podlagi analiziranih fosilov poustvarili model glave enega največjih hroščev, ki naj bi kadarkoli hodili po Zemlji. Fosile glav mladih hroščev so odkrili v francoskem premogovniku v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Odrasel primerek naj bi v dolžino meril več kot dva metra in tehtal 50 kilogramov.

Arthropleura - odrasel hrošč naj bi zrasel do 260 centimetrov.
Arthropleura - odrasel hrošč naj bi zrasel do 260 centimetrov. FOTO: AP

Nove izsledke so znanstveniki ta teden objavili v reviji Science Advances. Gromozanski hrošč je imel okroglo glavo, iz nje sta štrleli dve zvonasti "anteni" in očesi. Glava torej spominja na rakovico z majhnimi usti, ki so prilagojena za mletje listov in lubja. 

Žival so poimenovali arthropleura in jo uvrstili v skupino členonožcev. Posebnost arthropleure je, kot so ugotovili znanstveniki, da je bila nekakšna mešanica več vrst, saj je imela telo stonoge in glavo strige. 

Največji primeri arthropleure so bili morda celo največji hrošči, ki so kadarkoli živeli, čeprav znanstveniki tega z gotovostjo še ne morejo potrditi. Na drugo mesto po velikosti pa znanstveniki uvrščajo izumrlega orjaškega morskega škorpijona. 

Tridimenzionalna rekonstrukcija arthropleura
Tridimenzionalna rekonstrukcija arthropleura FOTO: Science Advances

Model glave velikega hrošča so izdelali na podlagi fosilov nedotaknjenih glav mladih hroščev, ki so bil vtisnjeni v skalo. Najdišče fosilov so odkrili v francoskem premogovniku v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, poroča AP. 

Fosili glav hroščev so bili veliki okoli šest centimetrov in možnost je, da odrasel hrošč ekstremne velikosti ni dosegel niti ob koncu rasti, priznavajo znanstveniki. Vendar na podlagi vseh podatkov sklepajo, da so odrasli hrošči lahko presegli 2,5 metra in tehtali več kot 50 kilogramov, saj je veliko fosilov vsebovalo zgolj lupino glave in ko je hrošč rastel, je prav skozi lupino glave zapustil svoj premajhen zunanji skelet in odrastel.

Najdbo so proučili s pomočjo računalniške tomografije - postopek, s katerim lahko natančno slikajo posamezne plasti telesa ali objekta in ustvarijo tridimenzionalno sliko. Postopek jim je omogočil, da so lahko podrobno pregledali skrite kotičke hroščeve glave, ki je bila vgrajena v skalo, ne da bi fosil poškodovali. Če bi fosil "lomili" iz skale, bi namreč lahko kakšen del poškodovali ali izgubili. 

Raziskovalci iz Evrope in Severe Amerike odtise ogromnih hroščev zbirajo že od konca 19. stoletja. 

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kameltrajbar
12. 10. 2024 19.10
to je bilo obdobje, ko je bilo v ozračju 10 x več CO2.... insekti so bili ogromnih dimenzij😒
cekinar
12. 10. 2024 19.17
+1
MeaParvitas
12. 10. 2024 18.47
Spada med stonoge in ne med hrošče...zgolj v vednost avtorju prispevka.
flojdi
12. 10. 2024 18.07
+1
.wow.in zdej so vsi problemi reseni
spoštovanje
12. 10. 2024 17.59
+2
nekje se je moralo začet