Zlato, dvakrat srebro, bron: slovenski dijaki zablesteli z znanjem o vesolju

Mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike (MOAA) je največje svetovno tekmovanje srednješolcev iz znanja astronomije, ki poteka vsako leto in se ga udeležuje približno 50 držav. Kako se posamezen dijak sploh lahko uvrsti v elitno ekipo mladih astronomov in astrofizikov ter sodeluje na olimpijadi, nas je zanimalo na začetku. "Dolga je pot do olimpijske ekipe," je bil prvi odziv Andreja Guština, vodje astronomske olimpijske ekipe iz Društva matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) Slovenije. "Dijak se mora najprej udeležiti šolskega tekmovanja iz znanja astronomije, se uvrstiti na državno tekmovanje in se tam uvrstiti med najboljše, torej prejemnike zlatih priznanj. Nato najboljše dijake povabimo na prve priprave in izbirni postopek, ki traja več mesecev. Izbirni postopek pa ni naporen le za tekmovalce, temveč tudi za mentorje DMFA, saj smo v to zgodbo vpeti večino svojega prostega časa," je pojasnil.

Peter Andolšek se je v letošnji slovenski olimpijski zasedbi odrezal najbolje in si z znanjem prislužil zlato. Lahko bi rekli, da se je na plemenito težo okoli vratu že navadil, saj je bil zlat že na lanskoletni MOAA. "Tako je prvi slovenski tekmovalec, ki je prejel dve zlati medalji na istovrstni mednarodni olimpijadi iz astronomije ali fizike ali matematike," ga je pohvalil vodja olimpijcev Guštin.

Olimpijade iz znanja niso športna tekmovanja, na katerih podelijo le en komplet medalj 

Mladi Peter Andolšek se je po številu doseženih točk sicer uvrstil na 10. mesto. Guštin je pojasnil, da si ljudje pogosto napačno predstavljajo oziroma razumejo vrednosti medalj: "Olimpijade iz znanja niso športna tekmovanja, na katerih podelijo le en komplet medalj. Medalje so interval doseženih točk, zato zlato, srebro in bron dobi več tekmovalcev. Na MOAA poleg tega razglasijo še absolutnega zmagovalca in najboljše v posameznih kategorijah." Letošnji absolutni zmagovalec je bil Romun Vlad Stefan Oros.

Kakšni so občutki, ko si z znanjem prislužiš bleščeči uspeh, smo želeli vprašati tudi mladega Andolška, vendar je bil že na poti na srednjeevropsko matematično olimpijado v Švici.

'Naloge so bile težke, ker so terjale tudi veliko poglobljenega znanja fizike in uporabne matematike, slednjega pa večina tekmovalcev ni pričakovala'

Tokratna olimpijada je bila izrazito zahtevna, kar dokazuje dejstvo, da je prvouvrščeni dosegel manj od 70 odstotkov možnih točk. Guštin je pojasnili, da se na kaki olimpijadi zgodi, da sestavljavci nalog od tekmovalcev zahtevajo enostavno preveč. 'Težava' je tudi, da astronomija za razliko od matematike in fizike v večini držav ni samostojni predmet. "Mentorji morajo zato toliko več delati na pripravi tekmovalcev. Poleg tega je za razumevanje astronomskih oziroma astrofizikalnih problemov potrebno predhodno znanje vse srednješolske fizike in matematike, pa še več kot to. Za primerjavo lahko povem, da so naloge na MOAA primerljive z izpitnimi nalogami 2. letnika univerzitetnega študija astrofizike," je izpostavil Guštin.

Da so bile naloge na letošnji olimpijadi zares zelo zahtevne, se je strinjal tudi Vid Kavčič, ki je svoje znanje na olimpijadi potrdil z zavidljivo srebrno medaljo. "Niti ne zato, ker bi preverjale nepredstavljivo količino astronomskega znanja, temveč zahtevne bolj zato, ker so terjale tudi veliko poglobljenega znanja fizike in uporabne matematike. Slednjega pa večina tekmovalcev najbrž ni pričakovala, zato se ni pripravljala v tej smeri," je ocenil srebrni olimpijec, ki je star 18. let in je zaključil 4. letnik Gimnazije Bežigrad.

'Zmanjkalo je časa, kljub temu da sem naloge reševal relativno tekoče in brez pretiranih miselnih postankov'

Zanimalo nas je, kaj konkretno je mlademu Kavčiču predstavljajo največjo težavo. Pojasnil je, da so bile teoretične in podatkovne tekmovalne naloge zelo obsežne. Za reševanje teoretičnega dela je bilo na voljo pet ur, za obdelavo podatkov astronomskih opazovanj pa tri ure. Če se morda na prvo žogo sliši, da je to ogromno časa, pa se je v praksi izkazalo, da ni tako. "Tako meni kot ostalim tekmovalcem je časa preprosto zmanjkalo, kljub temu da sem reševal relativno tekoče in brez pretiranih miselnih postankov. Zaradi obsežnosti in relativno majhne količine časa sem skozi naloge kratkomalo 'frfrasto bezljal', zaradi česar se posamezni nalogi nisem mogel stoodstotno in zbrano posvetiti, saj bi v nasprotnem primeru zmanjkalo časa za ostale – kar se je v praksi, kot rečeno, tudi zgodilo," je opisal.

Vid Kavčič se je tako na lastni koži naučil, da je zelo pomemben del tovrstnih tekmovanj tudi taktika. Odločiti se moraš, katere naloge in koliko je smiselno v danem času reševati za optimalno število končnih točk. "To pa je na nek način sprevrženo, saj je pogosto takšna iznajdljivost veliko pomembnejša od samega astronomskega znanja. Po drugi strani so mi težave na opazovalnem delu povzročale ravno astronomske naloge faktografske narave, preprosto se nekaterih podatkov, ki jih ta del preverja, nisem dovolj podrobno naučil oziroma 'napiflal', kot bi se temu reklo v sofisticiranem jeziku," je bil duhovit gimnazijec.

Messierov maraton: v eni noči s teleskopi poiskati na nebu kar največ od 110 znamenitih objektov, ki jih je evidentiral lovec na komete Charles Messier

Že mentor Andrej Guštin je povedal, da priprave na MOAA trajajo več mesecev in potekajo že v okviru izbirnega postopka za olimpijsko ekipo. Vid Kavčič je razložil, kako kompleksen in zahteven je sicer izbirni postopek: "Obsega državno tekmovanje, izbirno tekmovanje, ki sestoji iz teoretičnih nalog in obdelave podatkov, ter Messierov maraton, ki je praktični del izbirnega postopka, na katerem moramo v eni noči s teleskopi na nebu poiskati kar največ od 110 znamenitih objektov, ki jih je v 18. stoletju v svoj katalog pospravil francoski lovec na komete Charles Messier."

Kavčič se je olimpijade udeležil že tretje leto, zato ima za sabo že kar nekaj reševanj astronomskih nalog in problematik. "Domišljal sem si, da imam na tem področju že veliko izkušenj. Tako letos nisem delal preveč intenzivno, pred olimpijado sem samo preletel svoje zapiske, nekaj astronomskih knjig in priročnikov, ki jih imam doma, ter bežno pogledal pretekle naloge, za katere sem ugotavljal, ali bi jih idejno znal rešiti ali ne. Slednjim sem namenil dodatno žličko pozornosti," je opisal gimnazijec, kako je letos zaoral v ledino.

Olimpijsko ekipo je poleg Guština vodila tudi Dunja Fabjan. Pomembno vlogo pri utrjevanju znanja pa ima mentorica Andreja Gomboc, ki že od vsega začetka bedi nad slovenskimi tekmovanji iz znanja astronomije. A priprave na MOAA ne krmarijo zgolj mentorji, temveč tudi nekdanji tekmovalci, ki so zdaj študenti ali diplomanti fizike, je pojasnil Guštin. "Nekatere olimpijce poznam že več kot šest let, saj so svojo uspešno pot začeli že na osnovnošolskem astronomskem tekmovanju. Naše metode dela pa ne bom izdal, ker potem nas bodo Kitajci prehiteli, se je zasmejal. Povem lahko le to, da nikogar ni mogoče ničesar naučiti, če si tega ne želi, lahko pa ga spodbudimo, da bo ponujeno znanje začel z navdušenjem srkati in ga nadgrajevati," je izpostavil Guštin, ki je olimpijsko ekipo prvič peljal na MOAA leta 2013. "Na presenečenje vseh sta dva dijaka dosegla srebrno medaljo," je dodal.

Zgodba o Gaussu vzbudila zanimanje za naravoslovne znanosti

Vida Kavčiča naravoslovje in matematika zanimata že od zgodnje mladosti. Kakor se spomni, je strast zanju vzplamtela v petem razredu v njegovi Osnovni šoli Loka Črnomelj, ko je učiteljica matematike Darinka Rogina "navdušeno pripovedovala zgodbo o porednem Gaussu, ki mu je učiteljica, da bi ga kaznovala, ukazala sešteti naravna števila do 100, ta pa ji je rezultat pomolil pod nos v nekaj sekundah". Rogina takrat razredu ni izdala, kako je Gauss prišel do rešitve. "Zagonetka mi ni dala miru, dokler je nisem naposled strl in prišel do odgovora. Z učiteljico, ki je bila nad tem zelo navdušena, sva izjemno dobro sodelovala tudi v naslednjih letih. Zdi se mi, da je bila matematična podkovanost, za katero je v prvi vrsti zagotovo zaslužna prav Rogina, tista, ki mi je omogočila lažje razumevanje in razmišljanje pri računskih astronomskih problemih, s katerimi sem se spoprijemal v nadaljevanju," je pripovedoval Kavčič.

"Nočno nebo mežikajočih oči in lunin krempelj na njem pa sta me očarala že v ranem otroštvu," je nadaljeval Kavčič. Z astronomijo se je bolj poglobljeno srečal konec 8. razreda, ko mu je učiteljica fizike Jožica Kuzma v počitniško branje ponudila knjigo Ozvezdja. "Bil sem tako navdušen, da sem jeseni učiteljico spodbudil, da organizira šolsko tekmovanje iz znanja astronomije, ki ga dotlej na naši šoli ni bilo," se je spomnil gimnazijec in dodal, da je bila to njegova odskočna deska za vsa sledeča astronomska tekmovanja in tabore, s katerimi je nadaljeval v srednji šoli.

Vid Kavčič oktobra pričenja s študijem fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko na ljubljanski univerzi. "Na tej točki življenja se mi zdi, da bi v prihodnosti še z največjim veseljem rad zavil v pedagoške vode. Ampak je še dovolj časa, da se ta ideja razblini in se morda pojavi kakšna nova, čisto drugačna," je strnil srebrni olimpijec, ki se zaveda in je hvaležen, da so ga v času osnovnega in srednjega šolanja "na potovanju po zanimivostih nočnega neba in astrofizike spremljali ter vsakič znova navduševali tako izjemni mentorji".