Zgodovinski polet v vesolje, v kapsuli znova astronavtka slovenskih korenin

Motorje rakete so zagnali ob 10.52 po lokalnem času na ploščadi Cape Canaveral na Floridi. Starliner pa bo na ISS ponesel še dobrih 344 kilogramov tovora, od črpalk za vodo, hrano, obleke in medicinske pripomočke do orodja in fotografske opreme. 

Na krovu sta dva člana posadke: Butch Wilmore in pilotka Sunita Williams. Oba veljata za izkušena astronavta Nase, saj je Wilmore v vesolju preživel 167 dni, Williamsova pa že 332. Na tokratno misijo sta se pripravljala pet let. 

V orbiti bosta najprej preživela približno en dan, nato se bosta v četrtek ob 12.15 povezala z vesoljsko postajo, kjer bosta ostala približno teden dni. Med misijo bosta testirala vesoljsko plovilo in njegove sisteme. 

Kdo je Sunita Williams?

Suni Williams je bila že leta 1998 izbrana za astronavta Nase, 26 let kasneje zopet piše zgodovino, saj je ena od redkih žensk, ki je članica misije s popolnoma novim vesoljskim plovilom. 

Leta 2012 je na vesoljski postaji končala triatlon. Kako? Plavanje je simulirala s pomočjo naprave za dvigovanje uteži, po tekočem traku pa je tekla privezana s pasovi. Takrat se je v vesolje podala z rusko kapsulo Sojuz, leta 2006 pa s plovilom Nase. 

Williamsova, ki ima indijske in slovenske korenine, je Slovenijo obiskala že trikrat. Nazadnje leta 2013, ko ji je takratni predsednik države Borut Pahor podelil medaljo za zasluge za prispevek k uveljavljanju naravoslovnih in tehničnih znanosti in predvsem njihovi promociji med mlajšimi rodovi Slovencev. 

Izstrelitev dvakrat prestavljena

Izstrelitev je sicer eden zadnjih korakov v prizadevanju Nase, da bi v svojem programu poletov v vesolje tesneje sodelovala z zasebnim sektorjem, kar predstavlja novo prelomnico v vesoljskih odpravah.

Če bo misija dokončno uspela, bo to obliž na zadnje mesece dodobra načet ugled ameriškega Boeinga, katerega letala so po več incidentih trenutno pod drobnogledom. 

V vesolje bi se sicer astronavta morala odpraviti že 6. maja. Ko sta že bila na krovu, so na enem od ventilov rakete, ki kapsulo ponese v orbito, zaznali okvaro. Napako so nato odpravili, vendar je bil tudi drugi poskus izstrelitve v soboto odpovedan manj kot štiri minute pred rokom zaradi težav z računalnikom, ki avtonomno upravlja zadnji del izstrelitve. Tretji, današnji poskus je potekal brezhibno in brez prekinitve, zato se je izstrelitev zgodila pravočasno, poročajo ameriški mediji. 

Sam razvoj in gradnja Starlinerja sicer zamujata več let, saj sta tako Boeing kot Nasa na projektu delala veliko dlje, kot je bilo predvideno. New York Times poroča, da bodo zamuda in nepričakovani stroški Boeing stali več kot 1,4 milijarde dolarjev (1,2 milijarde evrov). 

Nasa računa na uspeh Starlinerja, s katerim želi prevažati posadke na ISS. To od leta 2020 za Američane opravlja zasebno podjetje Elona Muska SpaceX, ki je nadomestilo prevoze z ruskimi raketami po upokojitvi raketoplanov. Musk je misiji prek omrežja X že zaželel veliko sreče.