Ženska, ki razvija najbolj obetavno cepivo proti covid-19: Moji otroci so se testno cepili

Gilbertova, sicer mati 21-letnih trojčkov, ki vsi študirajo biokemijo, se je o razvoju cepiva in sebi razgovorila za Bloomberg. 

Razkrila je, da so vsi njeni otroci sodelovali v testiranjih, in to že aprila. Cepili so se torej s cepivom, ki ga razvija ekipa, nad katero bdi njihova mama. "Vendar o tem doma nismo imeli večje debate – ker pač nisem veliko doma," je povedala Gilbertova, za katero je to obdobje neprekinjenega dela. 

Sodelovanje njenih otrok v testiranjih cepiva, ki bi ustavilo virus, je nikakor ni skrbelo, je dodala: "Vemo, kaj delamo, ker to počnemo že dolgo. Seveda moramo iti čez vsa testiranja in dokazati varnost, ampak to nas ne skrbi."

Vloga favorita ne zagotavlja zelene luči regulatorjev

Večje je vprašanje učinkovitosti, pravijo strokovnjaki. Pa tudi, kako se bo, če bosta potrjeni tako varnost kot učinkovitost, zagotovila proizvodnja zadostnih količin cepiva. Aprila je Oxford sklenil dogovor s farmacevtskim gigantom AstraZeneca. Družba je v sklopu dogovora privolila v pogoj, da se bo cepivo prodajalo po neprofitnih cenah, zagotovila pa naj bi tudi proizvodne kapacitete za več kot dve milijardi odmerkov cepiva. 

Prepričani o uspehu vpleteni v projekt že zbirajo naročila, pognali so proizvodnjo – še pred odobritvijo cepiva. Na kocki je torej veliko. Je pa burno dogajanje njihovo cepivo potisnilo na vrh seznama tistih projektov, za katere javnost ocenjuje, da bodo najprej uspešni pri razvoju cepiva. Posledica tega je bila, da se je Gilbertova znašla v številnih medijih. Okoliščine, ki znanstvenice, ki je desetletja cepiva razvijala v anonimnosti, ne navdušujejo. Dejala je, da je pozornost moteča. 

Po drugi strani pa je prvič v raziskovalni karieri v položaju, kjer je podpora delu ogromna. Cepivo je v tretji fazi kliničnih testiranj, kjer se varnost in učinkovitost ugotavljata na velikem vzorcu ljudi v Braziliji, Južni Afriki, Veliki Britaniji – torej v državah, ki jih je covid-19 hudo prizadel. Pred vrati so testiranja v ZDA. Prav tako tokrat prvič glavna ovira na poti do cepiva ni denar, AstraZeneca je odobrila ogromen proračun. 

Ekipa je tako v štirih mesecih opravila delo, za katerega bi potrebovala pet let. Zato je testiranja na ljudeh lahko začela izjemno hitro, veliko testiranje na reprezentativnem vzorcu 10.000 ljudi pa bo končano, še preden bodo nekateri konkurenti začeli prvo fazo kliničnih testiranj. 

Status favorita pa prinaša tudi pasti. Anthony Fauci, ki v ZDA bdi nad epidemijo covid-19, je opozoril, da hiter razvoj še ne pomeni učinkovitosti. Niti ne zagotavlja odobritve. "Treba je razlikovati med vodilno vlogo v razvoju in med tem, da imate zares učinkovito cepivo," je dejal Fauci. Dejstvo je, da večina razvitih cepiv nikoli ni odobrena, kar imamo na razpolago, je "jagodni izbor" projektov, ki so se jih v zadnjih desetletjih lotile številne raziskovalne ekipe. Cepiva niso zdravila, za cepiva veljajo mnogo višji standardi. Cepiva so namreč namenjena zdravim ljudem, da bi se preprečilo bolezen, zato so stranski učinki veliko manj sprejemljivi kot pri zdravilih, ki pogosto pomenijo mejo med življenjem in smrtjo. 

Regulatorji si še niso povsem na jasnem, kako bodo postopali v postopku odobritve cepiva proti covid-19. Ameriški FDA meni, da bo moralo biti vsaj 50 odstotkov bolj učinkovito kot placebo, (začasna) imunost pa bo morala biti jasno dokazana. 

Gilbertova meni, da ima njeno cepivo okoli 80-odstotno možnost, da bo učinkovito preprečevalo okužbo s covid-19. Odgovor, ali je cepivo učinkovito ali ni, naj bi bil znan septembra.

Cepivo ne bo 100-odstotno učinkovito. Cilj je preprečiti razvoj smrtonosne oblike bolezni

58-letna Gilbertova je dejala, da se njen dan začne ob štirih zjutraj "z veliko vprašanji, ki ji rojijo po glavi". Ko je njena ekipa januarja, ko je virus večinoma divjal le po Kitajski, začela delo, je bila vanj vključena le peščica ljudi, danes jih je 250. 

Za osnovo svojega cepiva so vzeli virus navadnega prehlada in insertirali genetski material virusa SARS-CoV-2. Cepivo imunski sistem prepriča v odziv in tvorjenje protiteles. Poveča se tudi število celic ubijalk, vse skupaj pa organizmu pomaga uničiti infekcijo.  

Na podoben način razvija cepivo tudi kitajska družba CanSino Biologics Inc., ki je v drugi fazi kliničnih testiranj na ljudeh, pa tudi družba Johnson&Johnson. Prednost teh cepiv pred drugimi kandidati je predvsem v tem, da morajo biti med prevozom zgolj hlajena, ne pa tudi zamrznjena, kar bi zelo olajšalo globalno distribucijo, če se bo izkazalo, da so tudi učinkovita. 

Znanstveniki ne stavijo na 100-odstotno učinkovito cepivo. Gilbertova je dejala, da bi bil zanjo uspeh, če bi cepivo ponujalo visoko zaščito proti okužbi in bi z njim lahko pomembno prispevali k temu, da se virus v populaciji širi minimalno. O odstotkih ni želela govoriti. Čeprav številni, ki dvomijo o cepivu, razvojnim projektom očitajo prav to – da cepivo najbrž ne bo pomenilo dosmrtne in 100-odstotne zaščite, strokovnjaki poudarjajo, da imamo takšna cepiva že zdaj, pa vseeno močno pripomorejo k boljšemu javnemu zdravju. 

Ebola in mers: Zakaj so imeli kandidata za cepivo izdelanega tako hitro?

Oxfordska ekipa, kot piše Bloomberg, sicer priznava, da njihov razvojni proces cepiva proti covid-19 nikakor ne bi bil tako daleč, če ne bi raziskovali še enega smrtonosnega patogena – ebole. Leta 2014 so sodelovali pri testiranju cepiva proti eboli, ki so ga izdelali pri GSK. Projekt je padel v vodo, ker je bilo izbruha konec, preden so končali testiranja. Če bi se jih lotili kakšen teden prej, bi jim najbrž uspelo, kot je uspelo konkurentu Mercku, ki je nato dobil odobritev regulatorjev za svoje cepivo. Ker tokrat niso želeli, da se ponovi zgodba, so se dela lotili tako hitro in intenzivno. 

Gilbertova se je že pred tem ukvarjala s cepivom proti mersu. Gre za virus, ki je veliko bolj smrtonosen od novega koronavirusa, saj pokonča okoli tretjino okuženih. Kljub obetavnim raziskovalnim rezultatom ji nikoli ni uspelo zbrati denarja za nadaljevanje študij. Takrat je ugotovila, da se zgodba, v kateri ima obetavnega kandidata za cepivo, ki pa zaradi pomanjkanja denarja ostane zgolj v laboratoriju, ponavlja prepogosto. S partnerjem sta ustanovila podjetje Vaccitech in se lotila zbiranja denarja. Na koncu sta zbrala približno 35 milijonov evrov. S tem denarjem financirajo razvojne faze cepiv, ukvarjajo se z razvojem terapije v primeru raka na prostati, ki kaže obetavne rezultate. 

Zbran denar je pomagal tudi, da je cepivo proti mersu le napredovalo do testiranj na ljudeh. To se je zgodilo leta 2018, rezultate pa so objavili letos in kažejo, da je cepivo vzbudilo odziv imunskega sistema, da je varno, vendar ponuja zaščito le za dobro leto. Zato se je pojavilo vprašanje, ali sta morda potrebna dva odmerka. 

Ko se je v Vuhanu začenjal izbruh covid-19, je bila Gilbertova v Savdski Arabiji, kjer so skušali nadaljevati delo s cepivom proti mersu. In dejstvo, da je bila ravno sredi dela na tem cepivu, ji je dalo ključno prednost v razvoju cepiva proti covid-19. Virusna proteina mers in SARS-CoV-2 imata namreč 50-odstotno podobnost. 

Zato so osnovi, ki je že bila dokazana kot varna, le dodali genetski material drugega virusa. "Glede na vse podobnosti je tako resnično edino odprto vprašanje, ali bo cepivo učinkovito ali ne," je dejala Gilbertova. "Študija cepiva za mers je bila absolutno ključna, natančno smo vedeli, da lahko cepivo proti covid-19 začnemo takoj, saj ne potrebujemo 10 poskusov, prav tako vemo, kako se ga lahko proizvede," je za Bloomberg povedal raziskovalec pri Vaccitechu Tom Evans.

S cepivom proti covid-19 so se zato začeli ukvarjati takoj, ko so kitajski znanstveniki objavili genetski zapis virusa. 10. januarja so bili že na delu. 

Izkoristili so tudi prednosti, ki jih ponuja delo za Oxford. Ta ima svoj proizvodni obrat, kar pomeni, da so imeli takoj pripravljene odmerke za prva testiranja. Naslednjo večjo pošiljko pa je izdelalo italijansko podjetje Advent. 

17. februarja so cepivo že testirali na miših, da bi pospešili postopek, pa so se vmes že dogovarjali z regulatorji za testiranja na ljudeh in potencialnimi proizvajalci. 

"Cepivo ljudi ne pozdravi. Ampak če lahko preprečimo, da morajo v bolnišnico ali da umrejo, je to precej dober dosežek," je povedala Gilbertova. 

Marca je nato ekipa naletela na znano težavo – pomanjkanje denarja. Brez tega pa ni bilo mogoče zaključiti ne testiranj, ne cepiva poslati v proizvodnjo. Dobila je manjši znesek od Fundacije Billa in Melinde Gates, vlad Norveške, Indije in nekaj manjših organizacij. A je bilo jasno, da ne bo dovolj. 

Vseeno so nadaljevali varnostna testiranja, tokrat na opicah. Ekipa se zaveda, kako ključno je, da pomirijo dvome ljudi o varnosti. Sicer še tako učinkovito cepivo ne bo delovalo, saj se ne bo cepila zadostna količina ljudi. 

Potem pa se je hud izbruh zgodil na Otoku, britanska vlada jim je ponudila denar, še nekaj ga je spet prispevala Gatesova fundacija. Vseeno je bilo neznank še vedno preveč, vezanih tudi na potencialno proizvodnjo. 

Tekma v hitrosti in učinkovitosti

Rešitev je ponudilo partnerstvo z družbo AstraZeneca, ki je predlagala partnerstvo. Družba se je strinjala, da bo poskrbela za proizvodnjo in globalno distribucijo. Posel, kjer gre zdaj že za milijardne zneske, je bil sklenjen sredi aprila, približno takrat je raziskovalna ekipa dobila tudi rezultate iz Montane, kjer so testirali opice. Rezultati niso bili le dobri, bili so odlični, so menili v ekipi. Pri cepljenih živalih se namreč ni razvila pljučnica. 

Ko je bila študija objavljena, pa je bilo veliko strokovnjakov skeptičnih. Namreč cepivo ni pomembno vplivalo na preprečevanje prenosa okužbe. Nekaj strokovnjakov je ocenilo, da bodo morali znanstveniki cepivo narediti močnejše, kar pa bi lahko s seboj prineslo stranske učinke. 

14. julija so nato v ZDA objavili izsledke konkurenta – Moderne. Njihove delnice so poletele v nebo, rezultati so namreč kazali, da so se protitelesa pojavila pri prav vseh pacientih. 

Ekipa Oxford-AstraZeneca vseeno meni, da so na dobri poti. "Nerealno je pričakovati, da v nosnih brisih opic ne bo več prisotnega nobenega virusa, če smo jih okužili ravno prek nosne votline. Možnosti prenosa ne moremo povsem preprečiti, želimo pa doseči, da se ne razvije smrtonosna bolezen. Prisotnost protiteles je pomembna, ampak gledati moramo tudi odziv T-celic," pravijo. 

Ko bo učinkovito cepivo potrjeno, pa se bo začela bitka za hitro izdelavo. AstraZeneca priznava, da bo proizvodnja najbrž več milijard odmerkov, eden največjih izzivov, pred katere je bila v zadnjem času postavljena farmacevtska industrija. 

Proces se sicer začne z nekaj človeškimi matičnimi ledvičnimi celicami. Te so shranjene v zamrznjeni posodi, ki se jih nato počasi odmrzne. Celice nahranijo s sladkorno raztopino, ki povzroči multiplikacijo v nadzorovani atmosferi kisika in ogljikovega dioksida. V časovnem obdobju enega tedna nato vsebino prestavijo v večje posode in na koncu v 200-litrski bioreaktor. Tej mešanici se nato doda adenovirus z virusnimi proteini, mešanica pa nato gre v čiščenje in filtriranje. 

Medtem ko se AstraZeneca ukvarja z vprašanjem proizvodnje, ekipa Gilbertove upa na pozitivne rezultate testiranj na ljudeh. Še posebej jih zanima, kakšna bo učinkovitost pri najbolj ogroženi skupini – starejših od 55 let. To naj bi na koncu dalo jasen odgovor na vprašanje, ali bo cepivo lahko ustavilo pandemijo.