Na severu Južne Amerike so arheologi odkrili nove fosilne ostanke prazgodovinske želve, Stupendemys geographicus.
Fosile plazilca, ki je v dolžino meril kar štiri metre, tehtal pa 1,25 tone, so našli na območju puščave Tatacoa v današnji Kolumbiji in regiji Urumaco v Venezueli, ti pa razkrivajo bolj celovito podobo te prazgodovinske želve, ki je po zemlji hodila pred sedmimi do 13 milijoni let v preteklosti. Prvi fosilni ostanki so bili sicer najdeni že v 70. letih prejšnjega stoletja, a je Stupendemys kljub temu do sedaj ostal zavit v skrivnost, piše BBC.
Samci so imeli na vsaki strani oklepa naprej usmerjene rogove blizu vratu, globoke brazgotine na fosilnih ostankih pa po mnenju znanstvenikov nakazujejo, da so jih uporabljali kot nekakšna kopja za boj proti drugim samcev oziroma tekmecem za samice ali teritorij, piše Reuters.
Sama velikost želve je bila po mnenju raziskovalcev ključnega pomena za njegovo preživetje, menijo znanstveniki, saj se je tako lažje branil oziroma ni postal tarča večjih plenilcev tistega časa. V enem od fosilov so namreč našli tudi odtise zob velikega krokodila.
Stupendemys je naseljeval močvirnata območja na severu današnje Južne Amerike, v času pred oblikovanjem rek Amazonka in Orinoco. Natančneje, velikanska želva je po vsej verjetnosti živela na dnu jezer in rek, prehranjevala pa se je najbrž z manjšimi živalmi, rastlinjem, sadjem in semeni.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.