Zelena luč slovenski vesoljski strategiji: 'Lahko se kosamo z najboljšimi'

Prva slovenska vesoljska strategija 2030, ki jo je na dopisni seji sprejela vlada, določa usmeritve in aktivnosti za povečanje konkurenčnosti slovenske vesoljske industrije in vzpostavitev vodilne vloge na vesoljskih področjih, kjer se odlikujejo slovenski deležniki. "Vesoljski sektor in tehnologije, ki jih razvija, nudijo številne poslovne priložnosti, hkrati pa lahko pomembno prispevajo k digitalizaciji, zelenemu prehodu in doseganju dolgoročnih razvojnih in trajnostnih ciljev Slovenije in globalno. Strategija tako sledi razvojnim ciljem, zastavljenim v Strategiji razvoja Slovenije 2030," so pojasnili.

Ob sprejetju odločitve so sporočili, da se slovenski vesoljski ekosistem razvija zelo hitro, predvsem v specializiranih dejavnostih. Nekatera slovenska podjetja pa so v svojih nišah že dosegla svetovno prepoznavnost. Leta 2022 je bil tako pripravljen dokument Analiza in prihodnje pozicioniranje slovenskega vesoljskega ekosistema, ki je identificiral področja odličnosti slovenskega vesoljskega sektorja. Aktivnosti v podporo teh področij so podlaga za hitrejši razvoj sektorja.

"Slovenski vesoljski sektor si prizadeva širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno, ustvarjalno in trajnostno prihodnost," se glasi vizija strategije, iz katere pa izhaja tudi misija: "Slovenija, ki se pozicionira kot dinamično vesoljsko gospodarstvo, želi spodbujati okolje, ki bo omogočalo inovacijski in tehnološki razvoj, da bi bila viden del globalnega vesoljskega sektorja. Vlada, akademski sektor in podjetja si v okviru tega sektorja prizadevajo za prepoznavnost svojih potencialov in kompetenc na mednarodnem prizorišču, tudi z uporabo lokalnega strokovnega znanja."

Dolgoročni cilji na tem področju tvorijo pet strateških stebrov za podporo razvoju sektorja – trije so namenjeni razvoju programskih prednostnih področij, preostala dva pa vzpostavljanju dobrih pogojev za nadaljnji razvoj vesoljskega sektorja.

Vesoljska tehnologija za promet, kmetijstvo, energetiko, zdravstvo in druga področja

"Vesoljski sektor je eden izmed najhitreje rastočih sektorjev, tudi v Sloveniji. Zanj so značilni veliki multiplikativni učinki na gospodarsko rast in zaposlovanje. Zaradi digitalizacije družbe so aktivnosti tega sektorja vse bolj pomembne v vsakodnevnem življenju ljudi," so poudarili ob sprejeti odločitvi.

Ob tem pa zaradi velikega vložka v raziskave in razvoj prinaša tudi številne prebojne rešitve. Vesoljska tehnologija se namreč uporablja tudi v prometu, kmetijstvu, energetiki, gospodarstvu, varnosti, zdravstvu, izobraževanju in na številnih drugih področjih. "Vesoljska industrija ne pomeni le poletov v vesolje. Vesoljske tehnologije se namreč dotikajo prav vsakega izmed nas, saj nam omogočajo marsikatere aktivnosti na različnih področjih našega življenja, kot je na primer navigacija v prometu," je poudaril tudi gospodarski minister Matjaž Han, ki mu je bila na seji zaupana naloga za  predložitev prošnje za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji (Esa).

Slovenija sicer večino dejavnosti na področju vesoljskih tehnologij izvaja v okviru pridruženega članstva pri Esi. Veljavni pridružitveni sporazum Slovenije z Eso poteče konec leta 2024, na podlagi tega sporazuma pa je za polnopravno članstvo v Esi treba leto dni pred potekom sporazuma podati pisno prošnjo.

Zaradi uspešnega delovanja sektorja v okviru pridruženega članstva je vlada Hana pooblastila za podpis in predložitev pisne prošnje za polnopravno članstvo. To bo sicer mogoče šele po pregledu izpolnjevanja vseh kriterijev ter po potrditvi Sveta Ese.  

"Sprejem prve slovenske vesoljske strategije ni pomemben korak le za ta sektor, pač pa za slovensko gospodarstvo. Vesoljska industrija ima namreč visoko dodano vrednost in skupaj z učinki na povezane dele gospodarstva lahko pozitivno vpliva na krepitev gospodarstva," je poudaril gospodarski minister ter dodal, da je to še posebej pomembno v času, ko se večina evropskih gospodarstev spopada s krizo in so potrebne prebojne rešitve in doseganje višje dodane vrednosti. Han pravi, da slovenski vesoljski sektor in slovenska podjetja dokazujejo, da se lahko po rezultatih na svojih področjih kosajo z najboljšimi na svetu. 

Ob tem je poudaril še, da strategija začrtuje usmeritev in aktivnosti, te pa bo treba udejanjati tudi v praksi: "Ne želim, da ta strategija ostane le črka na papirju. Strategija bo vodilo tako ministrstvu pri izvajanju konkretnih podpornih aktivnosti države vesoljskemu sektorju. Obenem pa bo lahko tudi v pomoč slovenskemu vesoljskemu sektorju in podjetjem pri sprejemanju nadaljnjih poslovnih usmeritev."