Evropski parlament je tako odprl pot za pogajanja s Svetom in Evropsko komisijo o končnem besedilu direktive. Pogajanja lahko trajajo več mesecev, Evropski parlament pa bo nato glasoval še o končnem besedilu.
K direktivi so poslanci od julijskega glasovanja na plenarnem zasedanju, ko je bil predlog zavrnjen, vložili približno 200 dopolnil, kar predstavlja več kot četrtino poslancev v Evropskem parlamentu. Številna so bila med seboj zelo podobna ali celo identična.
Voss iz Evropske ljudske stranke (EPP) je v torek na razpravi branil svoj kompromisni predlog ter pozval h konstruktivnemu sodelovanju, saj se je, kot je dejal, treba postaviti na stran umetnikov in ustvarjalcev.
Po njegovi oceni direktiva ne ogroža svobodnega interneta in ne vodi v cenzuro, želi pa vzpostaviti ravnotežje med ustvarjalci in večjimi spletnimi platformami, ki se okoriščajo na njihov račun.
Evropski poslanci so sicer na torkovi razpravi med drugim opozarjali, da je 20 členov direktive zastavljenih preohlapno, kar bi lahko omogočilo spletnim gigantom, da še naprej izkoriščajo ustvarjalce, na drugi strani pa se bojijo za uporabnike spleta, da bodo njihove pravice omejene.
Kdo je največji nasprotnik DSM-direktive?
Za začetek je morda smiselno pojasniti, kaj vse bi urejala evropska direktiva o enotnem digitalnem trgu (DSM). Predvideva ureditev več področij: uporabo glasbe, avdiovizualnih in knjižnih vsebin na portalih, ki dajejo javnosti na voljo vsebine, ki jih naložijo njihovi uporabniki. Poleg tega ureja digitalno reprodukcijo v izobraževalnih ustanovah, za ustanove kulturne dediščine pravico do uporabe del, ki niso več na trgu, in določene digitalne pravice časopisnih založnikov.
Predsednik združenja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR) in nekdanji direktor Urada za intelektualno lastnini Luka Novak, nam je povedal, da "Gigantski ponudniki internetnih storitev, kot so na primer Googlov YouTube, Amazon, Facebook, Apple, izkoriščajo kreativne vsebine, tako da svojim uporabnikom dovolijo nalaganje vsebin – glasbe, filmov, knjig – na svoje strani. To jim je zagotovilo veliko uporabnikov, kar pomeni, da lahko dobro tržijo oglase."
Največ prahu dviguje 13. člen predloga direktive
13. člen platformam in spletnim ponudnikom nalaga odgovornost, da vzpostavijo mehanizem oziroma filter za preverjanje, ali različne vsebine in dela, ki so jih naložili njihovi uporabniki, morebiti kršijo avtorske pravice. Ponudniki spletnih storitev bi torej morali poskrbeti za sporazum z imetniki avtorskih pravic za uporabo njihovih del.
Zakaj 13. člen tako bode? Ker vsi slovenski evropski poslanci – razen Franca Bogoviča – niso podprli direktive, smo vprašali Igorja Šoltesa, kaj je tako spornega pri tem členu. "Gre za tako imenovane samodejne filtre, ki se vzpostavljajo kot nekakšen 'veliki brat', ki bo nadzoroval naše fotografije, videoposnetke in besedila ter jih ob zgolj sumu kršitev avtorskih pravic tudi blokiral. Ob tem, da ni jasno določeno, kako se bo to presojalo, prav tako pa je uporaba takšne tehnologije zelo sporna. Tudi zato opozarjamo, da to predstavlja resno grožnjo svobodi izražanja na spletu, omejuje nemoten pretok informacij in vzpostavlja prikrito cenzuro. Hkrati pa to pomeni tudi veliko finančno breme za ponudnike, še zlasti pa za manjše spletne platforme, ki si tega ne bodo mogle privoščiti," je prepričan.
Namen direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu je, da bi ustvarjalci kreativne industrije - glasbe, filmov ali novic - dobili pravična nadomestila za svoja dela v digitalnem okolju.
Reforma avtorskega prava EU je bila pred evropskimi poslanci sicer ponovno, ker so v začetku julija zavrnili začetek medinstitucionalnih pogajanj z Evropsko komisijo in Svetom EU na podlagi besedila, ki ga je sprejel odbor za pravne zadeve. Proti pogajalskemu mandatu je julija glasovalo 318 poslancev, za jih je bilo 278, 31 pa se jih je vzdržalo
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.