Naše zdravje po covidu-19: zakaj je vse več bolnih in več smrti?

Gre za opozorila, ki jih na družbenih omrežjih ne širijo le Slovenci, še kako pogosta so tudi v tujini. Mnogi delijo osebne izkušnje. Družina Kathy Šang iz Šanghaja, ki je spregovorila za Bloomberg, se že od februarja bori z različnimi boleznimi. 

Njena 12-letna hčerka je imela oslovski kašelj, rinovirus in parainfluenco: v šoli je manjkala skupno več kot pet tednov. Njeni starši, ki so pomagali skrbeti za njenega 10-mesečnika, so bili v začetku marca pozitivni na covid-19, oče pa je dobil še pasovec. 

Na koncu je dojenček zbolel za parainfluenco in pljučnico, zaradi česar je končal v bolnišnici.

Številke pritrjujejo zgodbam ljudi – po pandemiji covida smo pogosteje bolni. 

Raziskava Bloomberga in Airfinity je pokazala, da je pojavnost vsaj 13 nalezljivih bolezni, od navadnega prehlada do ošpic in tuberkuloze, v mnogih regijah močno presegla raven pred pandemijo. Analizo so izvedli na podlagi podatkov, zbranih iz več kot 60 organizacij in agencij za javno zdravje. Rezultati kažejo, da je vsaj 44 držav in ozemelj poročalo o vsaj enem ponovnem izbruhu nalezljive bolezni, ki je vsaj desetkrat hujši kot pred pandemijo.

Globalni val bolezni po covidu je skrivnost, ki jo raziskovalci in znanstveniki še vedno poskušajo dokončno pojasniti. Imajo pa nekaj teorij o tem, kaj se je zgodilo. 

Menijo, da so načini ustavljanja širjenja covida-19 premaknili izhodiščne imunosti, pandemija je vplivala na odnos do cepiv, ki so ključna za to, da se mnoge bolezni, ki jih spet vidimo, ne pojavljajo, potem pa so tukaj še podnebne spremembe, naraščajoča družbena neenakost in izčrpani zdravstveni sistemi. 

V ZDA so primeri gripe v dveh sezonah po covidu poskočili za približno 40 odstotkov v primerjavi z leti pred pandemijo. Primeri oslovskega kašlja so se na Kitajskem v prvih štirih mesecih v primerjavi z lanskim letom povečali za 45-krat. In v nekaterih delih Avstralije, kjer se sezona gripe šele začenja, so se primeri respiratornega sincicijskega virusa ali RSV skoraj podvojili v primerjavi z letom prej. 

Argentina se medtem spopada z najhujšim izbruhom mrzlice denga doslej. Na Japonskem imajo težave z izbruhom streptokoka A. Ošpice se vračajo v več kot 20 ameriških zveznih državah, Združenem kraljestvu in delih Evrope. Leta 2022 so 7,5 milijona ljudem na novo odkrili tuberkulozo – kar je najslabše leto v zgodovini, odkar je Svetovna zdravstvena organizacija sredi devetdesetih let začela globalno spremljati tuberkulozo, nadaljuje Bloomberg.

Teorija imunskega dolga

Teorija imunskega dolga je najbrž najpogostejša, ko gre za poskuse razložiti, kaj se dogaja. Načeloma pomeni, da so zapore zaradi pandemije ustvarile umetno plast izolacije pred rutinskimi patogeni, vendar so ljudi naredile bolj ranljive, ko se je svet znova odprl. Učinek je hujši pri majhnih otrocih. 

"Kot da so stene imunskega sistema polomljene, zato lahko vse vrste virusov zlahka pridejo noter," je dejala Cindy Yuan, zdravnica interne medicine v zasebni kliniki v Šanghaju. V nekaj mesecih, pravi, se je njena obremenitev z bolniki podvojila glede na ravni pred pandemijo.

To pa je težava. Pandemija je ohromila zdravstvene sisteme, ki se še nikakor niso pobrali – ne kadrovsko ne z zaostanki, zdaj pa pritiska nov val bolnikov. 

Pa vendar imunski dolg ne pojasni vsega, kar se dogaja, pravi epidemiolog Ben Cowling. Če bi šlo le za to, bi bila po njegovem večja razlika med državami, ki so omejitve opravile prej, in med tistimi, ki so to storile pozneje. 

Kaj je krivo za več smrti?

Potem je tukaj naraščajoče število smrti v nekaterih državah, ki spodbuja teorijo, da so zapore zaradi pandemije v bistvu ohranile pri življenju nekatere ljudi, ki bi v normalnem okolju s prosto krožečimi virusi in bakterijami umrli že veliko prej. 

Na to kažejo nekateri podatki. Kanada, Japonska, Singapur in Nemčija – torej območja, ki so veljala za relativno uspešna pri omejevanju širjenja covida, – so zdaj priča precej visokim stopnjam, pravi Christopher Murray, direktor Inštituta za zdravstvene meritve in vrednotenje iz Washingtona. Nasprotno pa so Bolgarija, Romunija in Rusija, ki so bile pri tem manj dosledne, zdaj spet na ravni umrljivosti pred pandemijo.

Meni, da se dogaja "zapleten niz različnih stvari", pri čemer izpostavlja kombinacijo imunskega dolga in preživetja slabotnih. 

Spremenjen odnos do cepiv

Zakaj so v porastu bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, kot so ošpice, otroška paraliza in oslovski kašelj, je po mnenju strokovnjakov lažje razložiti, saj se razlogi skrivajo v stopnjah precepljenosti. 

Stopnja cepljenja je med pandemijo močno padla, saj so bile dobavne verige motene, viri so bili preusmerjeni, cepljenja pa marsikje niso izvajali po ustaljenem urniku. 

Prav tako se je še poslabšal odnos javnosti do cepiv, povečala se je količina dezinformacij, zaupanje v cepiva pa je marsikje strmoglavilo. 

Strokovnjaki ocenjujejo, da je približno 25 milijonov otrok leta 2021 izpustilo vsaj en odmerek cepiva s tremi odmerki proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Odstotek otrok, ki so prejeli vse tri odmerke tega cepiva, je padel na 81 odstotkov, kar je najnižja raven v 13 letih.

Kaj sledi?

Posledice covida si lahko predstavljamo kot "niz koncentričnih krogov", je dejal Jeremy Farrar iz WHO. Akutne izredne razmere na področju javnega zdravja so se končale, a posredni učinki ostajajo.

Ob zdravstvenih so posledice tudi ekonomske. Pogostejša je namreč odsotnost z dela. Študija v Združenem kraljestvu je pokazala, da je bila stopnja odsotnosti na delovnem mestu lani najvišja v več kot desetletju, saj so zaposleni v povprečju manjkali skoraj osem dni, kar je več kot šest dni pred pandemijo.

Farrar meni, da se del rešitve skriva v povrnitvi zaupanja v cepiva, po drugi strani pa je jasno, da je pandemija v vsakem primeru vrgla dolgo senco. Glede na čas, ki je že minil od covida, strokovnjake preseneča, da ima še vedno toliko učinka. In pravijo – morda nas čaka še več presenečenj.