'Zasvojenost s pametnim telefonom vodi v zmanjšanje empatije'

Vse večja odvisnost od tehnologije pri sporazumevanju povzroča vse manj empatije in vse več depresij pri posameznikih, pravi ameriška psihologinja Sherry Turkle iz Massachusetts Institute of Technology, ki že več kot 30 let preučuje odnose med ljudmi in tehnologijo.

Vse več ljudi priznava, da se izogibajo pogovorom iz oči v oči, pravi psihologinja. "Stavek, ki se vse pogosteje ponavlja, je: 'Raje pošljem sporočilo, kot govorim'," je dejala na predavanju, ki ga je imela v Abu Dabiju. Izogibanje pogovorom iz oči v oči pa zmanjšuje našo sposobnost empatije do drugih ljudi in sposobnost, da se lahko resnično pogovarjamo. 

Turkle pravi, da ni proti tehnologiji, je pa za resniče pogovore. Zaskrbljujoče je, dodaja, da kar 89 odstotkov Američanov priznava, da so pri svojem zadnjem osebnem stiku uporabili svoj pametni telefon. "Že zaradi same prisotnosti telefona na mizi, tudi če je ta ugasnjen in obrnjen z zaslonom navzdol, se pogovor preusmeri v trivialne teme, empatija pa upade," pravi psihologinja.

Mladi najbolj ranljivi

Otroci in mladostniki so najbolj izpostavljeni pastem družabnih medijev in komunikacijskih tehnologij, če imajo neomejen dostop do njih. Pri mladostnikih se tako pojavljajo strah pred tem, da ne bi česa zamudili, zavist zaradi idealizirane predstave o življenju drugih ljudi ter strah pred resničnimi pogovori, kar lahko vodi v depresijo. "Pridigamo pristnost, v praksi pa izbiramo, kaj objavljamo. Na spletu ne objavljamo slik, medtem ko peremo perilo, pač pa predstavljamo le izbrane različice sebe," pravi Turkle. 

Ena od nevarnosti novih tehnologij je tudi ta, da lahko denimo družbena omrežja zaznavajo razpoloženje glede na našo aktivnost na spletu. Tako mladi postanejo še bolj ranljivi in so pogosto tarča oglaševalcev, ki ponujajo zdravila. 

Ena od študij je pokazala močno odvisnost mladih od dostopa do spleta. Raziskovalci so študente posedli v sobo brez dostopa do telefona in brez knjig, poleg njih pa so postavili napravo z elektrošokom.

Po približno šestih minutah so študenti začeli na sebi testirati napravo. "Izgubljamo sposobnost, da se počutimo udobno v samoti, ki je potrebna za pogovor. Če nisi zadovoljen s tem, kdo si, in se ne počutiš udobno, potem ne moreš razviti empatije," pravi psihologinja. Pomanjkanje empatije med mladimi pa lahko povzroči kibernetsko ustrahovanje. 

Kaj je rešitev?

Turklova pravi, da k zmanjšanju odvisnosti od pametnih telefonov lahko veliko pripomoreta družba in družina. Spodbujati moramo resnične pogovore in doma, na univerzah in delovnih mestih ustvarjati prostore, kjer pametne naprave niso dovoljene. 

Veliko lahko naredimo tudi z izobraževanjem potrošnikov, zviševanjem tehnološke pismenosti, ali preprosto s tem, da se za vsaj sedem minut pogovarjamo, preden uporabimo tehnologijo. "Naj se pogovor spontano odvija. Če se pojavi tišina, jo pustimo. Ko smo tiho, ko se trudimo ali spotikamo ob besedah, takrat postajamo tisto, kar smo," svetuje Turklova.