V raziskavi so ameriški in francoski znanstveniki primerjali ravni 'velikih petih dejavnikov' modela osebnostne strukture, kamor spadajo nevrotizem (osebnostna nestabilnost), ekstravertiranost, odprtost, vestnost in sprejemljivost. V njej je sodelovalo več kot 7000 ljudi, in sicer v več obdobjih. Prvič med majem leta 2014 in februarjem 2020, nato med marcem in decembrom istega leta, zadnja skupina pa v v obdobju med letoma 2021 in 2022. Pri tem so psihologi skupaj analizirali več kot 18.623 ocen osebnosti, sodelujoči pa so bili stari med 18 in 109 let.
Podatki iz leta 2020 so v primerjavi s tistimi iz pred pandemičnega obdobja prikazali manjše spremembe v osebnostnih značilnostih. Med njim je izstopal le manjši upad v nevrotizmu, torej osebnostni nestabilnosti. Leto kasneje je bila sprememba opazna tudi pri vseh drugih značilnostih. Odklon je bil približno desetinski, so ugotovili znanstveniki, pri vseh izmerjenih značilnostih se je njihova intenzivnost zmanjšala. Takšne spremembe se v normalnih pogojih sicer zgodijo v roku desetletja, so še izpostavili avtorji.
Spremembe pri sodelujočih so merili s pomočjo samoopredeljevanja, pri katerem so morali udeleženci našteti nekaj svojih lastnosti, na primer: "Vidim se kot zelo zgovorno osebo." Kot je razložila profesorica in avtorica študije Angelina Sutin, ta izjava nakazuje, kako ekstrovertiran je posameznik. Odprtost so merili z izjavami, kot so "Vidim se kot osebo, ki je zelo izvirna in ima veliko svojih idej", je še povedala avtorica študije.
Koronavirus najbolj vplival na mlade odrasle
Študija je pokazala, da so mladi odrasli, torej posamezniki, ki štejejo med 18 in 25 let, prikazali t. i. moteno odraslost, saj so bili bolj nevrotični in manj vestni ter prijazni. A zakaj so bile spremembe najbolj očitne v tej generaciji? V teh letih so po besedah avtorice študije zgodi največ sprememb. Poleg obiskovanja šole se mladi odrasli v teh letih začnejo osvobajati, iskati službe in nova poznanstva. "Obdobje koronavirusa je bilo stresno za čisto vse, a najbolj je vplivalo na življenje mladih odraslih," izpostavlja Sutinova.
Nekoliko starejši odrasli imajo med tem že bolj stabilno rutino in poznanstva, zato sprememba ni bila tako kaotična.
Kljub temu Euronews poroča, da rezultati le niso tako presenetljivi, saj je koronavirus posegel na vsa področja človeškega življenja. A kljub temu avtorica poudarja, da so take študije zelo pomembne, da bi razumeli tudi spremembe, ki so se v tem času zgodile v ljudeh.
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.