Zamrznjena v času razkriva skrivnosti tragične Franklinove odprave

Kanadski raziskovalci so objavili nove fotografije in posnetke neverjetno dobro ohranjene ladijske razbitine, za katere upajo, da bodo osvetlile podrobnosti tragične odprave na Arktiko leta 1845 oziroma t. i. Franklinove odprave, poimenovane po angleškem kapitanu in raziskovalcu Arktike, sir Johnu Franklinu.

Rojen leta 1786 kot eden od dvanajstih otrok se je že pri 14 letih odločil za pomorsko življenje. Prvič je potoval na Arktiko leta 1818 kot poročnik pod poveljstvom admirala, prav tako znanega kot raziskovalca Arktike, Johna Rossa. Arktika naj bi ga popolnoma prevzela in med letoma 1819 ter 1822 se je odpravil na kopensko odpravo v Severozahodne teritorije Kanade ob reki Coppermine, na kateri pa je izgubil 11 od 20 mož, večino zaradi lakote, zgodil naj bi se tudi umor. Ob tem so se pojavila namigovanja na ljudožerstvo. Preživeli naj bi se prehranjevali z lišaji, jedli pa naj bi celo svoje usnjene škornje, zaradi česar je Franklin dobil naziv "mož, ki je jedel svoje škornje". Njegova druga odprava na Arktiko je bila nekoliko bolj uspešna, spustil se je po reki Mackenzie in raziskoval obale Beaufotovega morja.

A v zgodovino se je zapisala Franklinova odprava leta 1845. Obseden z iskanjem Severozahodnega prehoda je od britanske admiralitete pridobil finančna sredstva in maja tega leta odplul s 128 člani posadke na ladjah HMS Erebus oziroma "Dežela senc" in HMS Terror oziroma "Groza". Nikoli se niso vrnili.

Ladjo so nazadnje opazili julija severno od Baffinovega otoka. 12 let so jih iskale številne iskalne odprave, a usoda Franklina in njegove posadke je ostala neznana do leta 1854, ko je raziskovalec John Rae naletel na Inuita, ta pa mu je povedal o 35 do 40 belcih, ki so od sestradanosti umrli nedaleč od ustja reke Back, in mu pokazal številne predmete, za katere se je izkazalo, da so pripadali Franklinu in njegovim možem. Leta 1859 je Franklinova druga žena poslala še zadnjo iskalno odpravo pod vodstvom Francisa Leopolda McClintocka, da bi preveril Raejevo poročilo. Ta je poleti v kamniti gomili na Otoku kralja Viljema našla dokument, datiran 27. aprila 1848, ki ga je zapustil Franklinov namestnik in v njem zapisal datum raziskovalčeve smrti. Zapisal je tudi, da so bile ladje ujete v led, mnogi so umrli, preživeli pa so zapustili ladje in poskušali doseči reko Back. McClintock je našel nekaj trupel in zapuščeno opremo, Inuiti pa so opisali tudi konec odprave, ki spominja na skorbut.

Razbitine HMS Terror so ostale zamrznjene v času, zahvaljujoč mrzlim vodam kanadske Arktike, plast mulja pa je zaščitila celo številne artefakte, kot so zemljevidi, dnevniki in znanstveni inštrumenti, kar so odkrili raziskovalci agencije Parks Canada v sodelovanju z Inuiti. Fotografije in posnetke so pridobili s pomočjo brezpilotnega podvodnega vozila (ROV) v, kot je to opisala agencija "eni največjih in najbolj zapletenih podvodnih arheoloških podvigov v zgodovini Kanade", njihovo sporočilo povzema CNN.

Z vozilom so raziskali 20 kabin predelov ladje: "Raziskovanju HMS Terror je pustilo vtis ladje, ki jo je posadka zapustili pred kratkim, vtis ladje, zapuščene v času," je dejal raziskovalec Ryan Harris.

Za največjo zakladnico se je izkazala kapitanova kabina, ki je hkrati tudi najbolj ohranjeni del spodnje palube, z omaricami in zemljevidi, trinožnikom in celo termometrom. "Ne samo da so še vedno na svojem mestu pohištvo in omarice, predali so zaprti in številni zakopani v blatu, kar je zapečatilo dokumente v najboljših pogojih za njihovo ohranitev," pravi Marc-André Bernier, vodja podvodne arheologije pri Parks Canada. "Vsak predal in zapečaten prostor bo zakladnica neslutenih informacij o usodi Franklinove odprave."

Zapisi so se verjetno ohranili zaradi hladne vode, ki je blizu ali celo pod ničlo, naravna svetloba tako globoko ne prodre, usedline pa so pomagale ohraniti material, kot je papir. Raziskovalci želijo z analizo ugotoviti, kaj se je na ladji dogajalo, in poustvariti življenje posadke.

"Upamo, da bo odlično stanje ladje kmalu ponudilo odgovore na številna vprašanja o usodi Franklinove odprave, zavite v skrivnost od leta 1845," je ob tem dejala Susan Le Jeune d'Allegeershecque, komisarka Združenega kraljestva za Kanado.