V Veliki Britaniji 17 odstotkov anketiranih ne verjame, da so vremenske razmere povezane s podnebnimi spremembami. Prebivalci Otoka so v anketi, ki je izšla v sredo, povedali, da je poletna vročina podobna tisti iz leta 1976, zato jih ne skrbi, spet drugi pa znanstvenike in medije obtožujejo, da z opozorili pretiravajo, poroča Sky news.
Letos rekordno število požarov
Podatki Kopernikovega inštituta EU kažejo, da je obseg trenutnih požarov, ki divjajo po Evropi, za trikrat večji od povprečnega. Od 16. junija je zgorelo že 346.000 hektarov, kar je približno toliko, kot je pogorelo leta 2019 v celem letu, in za tretjino več, kot meri površina države Luksemburg.
Najhuje je letos v Franciji, kjer je zgorelo skoraj 40 tisoč hektarov zemlje, ter v Španiji, kjer je pogorelo skoraj 140 tisoč hektarov veliko območje.
Hudo je tudi pri nas, kjer se gasilci na Krasu borijo z največjim požarom v zgodovini Slovenije. Po ocenah poveljnika civilne zaščite je požar presegel 2000 hektarov veliko območje.
Kljub temu sedem odstotkov prebivalcev Evropske Unije ne verjame, da so podnebne spremembe resen problem, v Združenih državah Amerike je takih 34 odstotkov, 14 odstotkov prebivalcev ZDA v podnebne spremembe sploh ne verjame, kaže študija univerze Yale, ki je bila objavljena februarja letos.
"A to, v kar verjamemo, oblikuje naše vedenje, prepričanja so izjemno pomembna," opozarja nevroznanstvenik z Univerze v Londonu, Dr. Kris de Meyer. "Naša današnja reakcija bo na razmere čez 20 let imela velik vpliv," je tudi dodal. Zakaj se torej na opozorila ne odzivamo?
V nevarnosti se zatečemo k optimizmu
Prvi razlog ignoriranja podnebnih sprememb se skriva v načinu delovanja naših možganov – v nesrečah, nezgodah in večjih katastrofah se namreč naučeno zatečemo k optimizmu, včasih lažnemu, da se pomirimo. "Zatečemo se k mišljenju, da bo vse v redu, tudi če smo po naravi pesimistični," razlaga Meyer, ki se specializira v psihologiji podnebnih sprememb.
"Tudi, če nismo v redu, študije kažejo, da se v primerih večjih požarov, poplav in suš vračamo k varnemu predvidevanju in spodbujanju," je povedal podnebni psiholog iz univerze v Nottinghamu Dr. Charles Ogunbode, ki raziskuje predvsem, kako različna predvidevanja o nastanku ujm zameglijo razumevanje dejanskih vzrokov za njihov pojav. "Politični dejavniki in vrednote pretehtajo nad posameznikovo izkušnjo," je še predstavil izsledke raziskave o poplavah. Čeprav se torej sami spopadamo z ujmami, nismo zmožni dojeti njihovega dolgoročnega delovanja, k temu pa pripomore tudi naslednji psihološki dejavnik.
Kaj pravijo javne osebe?
Profesor z Univerze v Cardiffu Nick Pidgeon, ki se ukvarja s podnebno psihologijo in tveganji, pove, da imajo veliko teže besede politikov in drugih znanih oseb. Komentarji vplivnih oseb, ki lahko kaj storijo v boju proti podnebnim spremembam, imajo veliko moč na javno razpravo.
Kot primer je podal nagovor britanske premierke Margaret Thatcher iz leta 1988, ko je z govorom o podnebnih spremembah močno spremenila javno debato. To prvo opozorilo vidnega političnega voditelja o nevarnostih podnebnih sprememb je po njegovem mnenju "sprožilo veliko stvari po vsem svetu, kar je vodilo do tega, da so ljudje v tej državi in širši javnosti verjeli, da podnebne spremembe so težava," pojasnjuje.
In enako vplivajo na množice tudi mnenja in obljube politikov, da se jim zdi dosega podnebnih ciljev do leta 2050 neuresničljiva in brezpomenska, kot sta to na primer obljubili britanski političarki Kemi Badenoch in Suella Braverman.
Juhu, poletje je tu
V velikem delu sveta, sploh v Veliki Britaniji, kjer je bila zbrana anketa o psiholoških dejavnikih, ki vplivajo na (ne)zaupanje v podnebne spremembe, je bilo toplo vreme vedno sprejeto kot dobro, odlično in dobrodošlo. "Tega nas učijo tudi vplivneži in slavni, saj potujejo v tople kraje, od koder potem objavljajo lepe fotografije poletja," je dodal Ogunbode.
Tudi mediji v primerih vročinskih valov ob novicah objavljajo fotografije, na katerih ljudje očitno uživajo in se hladijo v vodi ali fontanah. "Vročina iz nas skupaj z morjem izvablja prijetne občutke," je tudi dejal. Hkrati je Ogunbode tudi poudaril, da družbeno dojemanje podnebnih sprememb sploh ne dohiteva tveganj, ki se vse pogosteje pojavljajo. Zato države niti nimajo potrebne infrastrukture in orodij, s katerimi bi težave (na primer trenutne požare, ki divjajo po Evropi, tudi Sloveniji) reševale.
Šok pride le ob nenadnih dogodkih
Podnebne spremembe se dogajajo že vrsto let. Tu ne gre za nenaden presek, kot se je to zgodilo pri epidemiji. Take navadne, a hkrati konkretne informacije, nas lahko močno presenetijo, celo šokirajo, s četrtim dejavnikom nadaljuje Dr. Meyer. Na segrevanje planeta pa se navajamo počasi, podobno pa je tudi s preostalimi posledicami podnebnih sprememb. Čeprav nas ujme pretresejo, se v naboru mnogih njihova grozovitost izgubi.
Za še en primer lahko navedemo lansko poletje, ki sicer ni bilo tako vroče, kot sta bili poletji leta 2003 in 1976, in sta zato mnogim ostali v posebnem spominu. Ravno zato, ker temperature zaradi počasnega segrevanja niso bile nenavadne, mnogi težko verjamejo njihovi nevarnosti. Da je lani zaradi posledic vročine tako umrlo 1634 Britancev, se zdi neresnično.
Kratkoročne koristi so bolj mamljive
Peti razlog prav tako tiči v naših možganih. Ko se namreč odločamo o kratkoročnih in dolgoročnih koristih, prve načeloma zmagajo. "Pri vsakodnevnih odločitvah se avtomatsko odločimo za tiste, ki nam koristijo v najkrajšem možnem obdobju," je povedal Dr. Meyer.
Vendar pa to ne pomeni, da se bližnjim ugodnostim nismo zmožni odreči za dolgotrajnejšo korist v prihodnosti, je tudi dodal in podal primer s hujšanjem, ko se vzdržimo sladkorja, ker vemo, da je to na dolgi rok za nas slabo.
Ogunbode pa Meyerju pri tem nasprotuje, saj meni, da tu ne gre le za vprašanje koristi in izmenjav različnih tveganj. Pri nekaterih vprašanjih se odločamo med striktno dobrim in slabim, pa se še vedno odločimo za slabo stvar, ker nam je bolj udobna. "Omejevanje vozil na fosilna goriva bo pomagalo tako pri onesnaženosti zraka kot pri izboljšanju zdravja," je opisal.
Strah in beg težav ne rešita, akcija jih
V Združenem kraljestvu vedno več ljudi razmišlja o tveganjih, ki jih s seboj prinašajo vročinski valovi. Leta 2013 se je tveganj zavedalo 23 odstotkov prebivalcev, leta 2019 pa 72 odstotkov. Kljub temu še vedno veliko večje število ljudi skrbijo močne poplave, deževje in obalna erozija.
Ljudje se ne zavedamo, da simptom podnebnih sprememb ni samo vročina, pravi profesor Pidgeon. V anketah, ki jih profesor izvaja, ljudje kot posledico segrevanja redko omenijo pomanjkanje hrane ali poplave, prav tako s podnebnimi spremembami ne povezujejo invazivnih škodljivcev in bolezni, ki prihajajo v države kot posledica naraščajočih temperatur.
"Toda samo strah nas ne bo prisilil, da ukrepamo," opozarja nevroznanstvenik Meyer. "Koristne odločitve bomo začeli lažje sprejemati, če bomo prišli v stik z dobro prakso," je še razložil.
Kot primer je še podal vedno bolj ustaljeno prakso potovanja z letalom, saj so letalske karte ponekod veliko cenejše kot potovanje z vlakom, čeprav so tirnice okolju veliko bolj prijazne od zračnega potovanja.
KOMENTARJI (239)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.