Ta revolucionarna ugotovitev je rezultat forenzične analize, ki jo je vodil strokovnjak Miguel Lorente, ki je preučeval majhne fragmente kosti iz groba, kjer naj bi bile v sevilski katedrali shranjeni posmrtni ostanki samega Kolumba.
Dokumentarec, ki ga je predvajal španski nacionalni televizijski kanal RTVE, je sovpadal s praznovanjem španskega državnega dne, ko se država spominja Kolumbovega prihoda v Ameriko leta 1492.
Dolga leta so bile korenine znanega pomorščaka torej predmet vročih razprav, pri čemer so različne teorije predlagale, da bi lahko bil Italijan, Grk, Bask, Portugalec ali celo španski Jud. Tradicionalna pripoved, ki Kolumbusa umešča v Genovo, torej Italijo, je sicer dolgo časa veljala za glavno teorijo, vendar je bila vedno predmet dvomov.
Nova odkritja naj bi zdaj opravila z večino špekulacij. Miguel Lorente in njegova ekipa raziskovalcev so primerjali Columbov DNK z DNK njegocih znanih sorodnikov in potomcev. S temi testi so uspeli potrditi, da posmrtni ostanki v Sevilli res pripadajo slavnemu raziskovalcu. Lorente je novinarjem pojasnil, da so bile ugotovitve omogočene z uporabo naprednih tehnologij, ki v prejšnjih raziskavah še niso bile na voljo, kar jim je omogočilo, da preverijo tisto, kar je bilo prej le delna teorija.
Ena ključnih težav, ki je zapletla prejšnje raziskave o Kolumbovem poreklu, je bila velika količina podatkov in nasprotujoči si podatki glede njegovega pokopa. Kolumb je umrl leta 1506 v Valladolidu v Španiji, vendar je želel biti pokopan na otoku Hispaniola, ki ga danes delita Dominikanska republika in Haiti. Leta 1542 so njegovi ostanki resnično bili preneseni na Hispaniolo.
Leta 1795 so jih nato preselili na Kubo in nato leta 1898 v špansko Sevillo.
Toda leta 1877 so delavci našli svinčeno skrinjico, zakopano za oltarjem v katedrali v Santo Domingu, glavnem mestu Dominikanske republike, ki je vsebovala zbirko fragmentov kosti, za katere država pravi, da pripadajo Kolumbu.
Lorente meni, da je prav mogoče, da tudi tiste kosti dejansko pripadajo Kolumbu, saj gre zato v tamkajšnjem primeru kot v primeru kosti v Sevilli le za nekaj kosti.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.