Znanost in tehnologija

Z enim samim klicem na WhatsApp namestili vohunsko programsko opremo

Tel Aviv, 14. 05. 2019 08.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Aplikacija WhatsApp, ki je v lasti Facebooka, je bila žrtev kibernetskega napada. Napadalci so izkoristili ranljivost v sistemu, ki jim je omogočila, da so na telefone in druge naprave namestili vohunsko programsko opremo. Iz podjetja WhatsApp so sporočili, da so bili tarča zgolj izbrani uporabniki.

WhatsApp
WhatsApp FOTO: Dreamstime

Napad so odkrili v začetku maja, v petek pa so nato tudi objavili nadgradnjo, ki varnostno luknjo odpravlja. Vsem svojim uporabnikom - imajo jih kar milijardo in pol - zdaj svetujejo posodobitev aplikacije. 

Napadalci so za vdor v telefone izkoristili funkcijo glasovnega klicanja. Zlonamerna programska oprema je bila na telefon nameščena, tudi če žrtev klica ni prevzela, sam klic pa pogosto niti ni bil zabeležen.

Skrivnostno izraelsko podjetje, specializirano za kibernetsko vojskovanje

Po poročanju Financial Timesa naj bi za napadom stalo izraelsko podjetje NSO, ki ga opisujejo kot "trgovca s kibernetskim orožjem". Med drugim so avtorji vohunske programske opreme Pegasus, ki omogoča dostop do podatkov prek mikrofonov in kamer na napravah. 

Da so prav oni glavni osumljenci, je mogoče razbrati tudi iz sporočila za medije, ki so ga poslali iz WhatsAppa. Dodali so, da so napad odkrili njihovi varnostni strokovnjaki, o njem pa so med drugim obvestili tudi ameriško pravosodno ministrstvo. 

Iz NSO so se že odzvali in krivdo zanikali. Poudarili so, da ne uporabljajo priogramske opreme, ki jo razvijajo. Prodajajo jo vladam oziroma vladnim agencijam "z enim samim namenom, za boj proti kriminalu in terorizmu". Dodali so še, da vsak sum zlorabe temeljito preverijo.

Takšno umivanje rok pa že dolgo ne prepriča več. Prav danes bo sodišče v Tel Avivu tako odločalo o peticiji človekoljubne organizacije Amnesty International, ki od izraelskega ministrstva za obrambo zahteva, da podjetju NSO odvzame dovoljenje za izvoz programske opreme, poroča BBC. Pri Amnesty International namreč razpolagajo z dokazi, da številni režimi njihova orodja uporabljajo za nadzor novinarjev in aktivistov.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Maja Kajza
14. 05. 2019 14.59
+4
dragi vohuni, vi kar prisluskujte, jaz se pogovarjam samo o lepem vremenu he,he
pa dobr no
14. 05. 2019 11.16
+22
številni novinarji tudi uporabljajo medije za nadzor in pranje možganov ljudi , če malo drugače napišemo stavek iz članka..