Webb razkriva nove spektakularne fotografije: meglice, galaksije, zvezde

"Začela se je zora nove dobe v astronomiji, ko je svet prvič spoznal vse zmogljivosti vesoljskega teleskopa James Webb," so ob razkritju novih spektakularnih fotografij vesolja zapisali v Evropski vesoljski agenciji. Kot so sporočili, Webbova prva opazovanja pripovedujejo zgodbo o "skritem vesolju skozi vsako fazo kozmične zgodovine – od sosednjih eksoplanetov, najbolj oddaljenih galaksij v zgodnjem vesolju ter vsega vmes".

Nekatere zvezde najboljše prihranijo za konec. Eden takšnih spektakularnih vesoljskih pojavov so tudi planetarne meglice, ki jih od sebe oddajajo umirajoče zvezde. Gre za ostanke plina in prahu, ki jih v vesolje izstrelijo takšne zvezde, ki so ob zmogljivem vesoljskem teleskopu James Webb postali precej manjša neznanka, kot so bili pred tem.

James Webb je zdaj razkril podrobnosti planetarne meglice Južni obroč, ki so bile prej skrite pred astronomi. Dve kameri na krovu Webba sta posneli najnovejšo sliko te planetarne meglice, označene z imenom NGC 3132, a z neuradnim imenom Južni obroč. Zatemnjena zvezda v središču prizora že tisoče let od sebe pošilja obroče plina in prahu v vse smeri, zmogljivi teleskop pa je zdaj prvič razkril, da je ta zvezda pravzaprav zavita v prašno odejo.

Te nove podrobnosti bodo znanstvenikom pomagale bolje razumeti, kako se zvezde razvijajo in spreminjajo svoje okolje. Slike pa ob tem razkrivajo tudi zalogo oddaljenih galaksij v ozadju. Večina raznobarvnih svetlobnih točk, ki jih lahko vidimo na novi Webbovi fotografiji, namreč predstavlja galaksije in ne posamične zvezde.

Meglica Južni obroč je sicer od nas oddaljena približno 2500 svetlobnih let. Čeprav se vesoljska struktura imenuje "planetarna meglica", v resnici nima nobene povezave s planeti. Gre za napačno poimenovanje iz časa, ko teleskopi še niso imeli takšne ločljivosti, kot jo imajo danes.

Med na novo objavljenimi fotografijami je tudi meglica Carina, ki so jo pred tem pogosto opazovali tudi z Webbovim predhodnikom Hubblom. Vendar pa Webb prikaže precej drugačno sliko ene največjih in najsvetlejših meglic na nebu. Nahaja se približno 7600 svetlobnih let od Zemlje.

Meglica Carina prikazuje osupljiv pogled na vesoljske pečine. Nova fotografija razkriva nove podrobnosti o teh ogromnih zvezdnih jaslicah. "Danes smo prvič videti povsem nove zvezde, ki so bile prej popolnoma skrite našim pogledom," je po poročanju BBC dejala astronominja Amber Straughn, ki je dodala, da jim je novi posnetek prinesel bogate podatke.

Tu pa je še približno 290 milijonov svetlobnih let oddaljen Stephanov kvintet, ki se nahaja v ozvezdju Pegaz. Znan je po tem, da je prva kompaktna skupina galaksij, ki so jih do zdaj odkrili znanstveniki.

Štiri od petih galaksij v kvintetu so vklenjene v kozmični ples ponavljajočih se bližnjih srečanj. Nova Webbova fotografija na prvi pogled ni videti tako drugačna od Hubblove različice, vendar bo infrardeča občutljivost novega teleskopa izvlekla drugačne funkcije, ki jih bodo nato preučevali astronomi.

Znanstveniki upajo, da bo Webb sodeloval s Hubblom, čeprav ne vedo, koliko časa bo Hubble še deloval. Star je namreč 32 let in tako nagnjen k tehničnim napakam.

Novi teleskop bo ob tem opravljal tudi spektroskopijo, s katero bodo med drugim ugotavljali, iz česa so vesoljski predmeti narejeni, kako hitro se premikajo ter tudi njihovo temperaturo. Nasa je tako ob novih fotografijah objavila tudi spekter, ki so ga pridobili za atmosfero velikanskega planeta WASP-96b, ki leži zunaj našega Osončja.

WASP-96b sicer ni primeren za življenje, saj je preblizu svoji matični zvezdi ter tako tudi prevroč. Vendar pa bo novi teleskop iskal planete, ki imajo atmosfero, ki je podobna Zemlji.

Spomnimo

Ameriški predsednik Joe Biden je okoli 11. ure zvečer po našem času predstavil eno od prvih fotografij najzmogljivejšega vesoljskega teleskopa James Webb, ki predstavlja enega od najglobljih pogledov v vesolje. Fotografija prikazuje SMACS 0723, kjer ogromna skupina galaktičnih kopic deluje kot povečevalno steklo za objekte za njimi; tako imenovana gravitacijska leča, kar je ustvarilo prvi Webbov globoki pogled na neverjetno stare in oddaljene šibke galaksije.