Elizabeth Linder je ustanoviteljica in vodja diplomatskega oddelka pri Brooch Associates, ki se je specializirala za strateško komuniciranje in politično programsko svetovanje. Svoje delo je začela v kalifornijskih tehonoloških podjetjih, delala je za Google, YouTube in kar osem let tudi za Facebook, ko je bila stična točka med podjetjem in državami, kasneje pa tudi z javnostjo. Linderujeva je z Markom Zuckerbergom sodelovala na njegovi prvi turneji po Evropi, odprla prvo Facebookovo pisarno v Indiji in se leta 2011 preselila v London, da bi ustanovila oddelek za odnose s političnimi telesi po vsej Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki.
V zadnjih letih so družbena omrežja postajala močvirje novic, ki so bile lažne ali pa so nastale na podlagi napačnih informacij. Še pred pandemijo covida-19 se je polno takšnih novic na Facebooku pojavilo v času brexita, nato tudi v ZDA v času volitev. Ravno ameriške volitve so bile katalizator za določene premike, saj je Twitter tudi uradno blokiral račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa, številna druga omrežja pa so uvajala podobne korake. V pandemiji je bil porast lažnih novic o koronavirusu tako zelo očiten, da so začeli Facebook, Twitter in drugi aktivno preprečevati širjenje takšnih informacij, saj so imele negativne učinke na zdravlje ljudi.
Linderjeva je pojasnila, kdo je odgovoren za nastalo situacijo, kdo bi moral reagirati in kaj se dogaja, ter pravi: 'Vstopamo v obdobje nove družbene pogodbe.'
Nova družbena pogodba bo nastala med podjetji, ljudmi in političnimi telesi držav, in sicer na osnovi razumevanja, kako so v resnici videti govor oziroma informacije in njihovo širjenje na teh omrežjih. Pomembno je razumeti, da svoboda govora na teh omrežjih tudi pred dogodki zadnjih let ni bila absolutna. Ne smeš nadlegovati ali trpinčiti ljudi, ne smeš jih omalovaževati in druga pravila so bila uvedena zato, da bi zaščitila posameznika.
Toda izjemno smo podcenili moč, ki bi jo lahko imele dezinformacije in lažne informacije na obnašanje naših družb, in s tem se soočamo danes. Večina ljudi, vključno z mano, si misli, da mora biti to predvsem pogovor med politiki, regulatorji in podjetji, da najdejo dobro razmerje in poiščejo najboljšo smer za družbo. Mislim, da ne bi bilo dobro, če bi nadzor nad temi razmerji odvzeli podjetjem. Dodeliti jim moramo to moč, da bi lahko sami sprejeli boljše odločitve in usmeritve. Lahko rečem, da so se prvi takšni primeri eksperimentalno že začeli izvajati.
Težava, ki je bila vidna v zadnjih letih, pa je bila povezana predvsem s tem, da so bili odnosi med temi podjetji napeti, pogosto je bilo medsebojno obtoževanje. Številne države bi jih rade omejile, druge bi jih nadzorovale – kako pa se bo ta odnos razvijal v prihodnosti?
Pri mojem nekdanjem delodajalcu Facebooku so pripravili nekakšen organ za upravljanje, ki bi deloval kot nekakšen svetovalni organ. Njegova naloga bo Facebooku nuditi zunanji, "tretji" pogled na določene odločitve, ki jih sprejema. Člani tega odbora pa so akademiki, znanstveniki, raziskovalci in vsi tisti, ki bodo dobro razumeli vsebino, o kateri bodo razpravljali. Menim, da bomo v prihodnosti videli, da bo takšen pristop vse pogostejši, razsežnosti, ki jo bo še vedno možno nadzorovati in uporabljati.
Ljudje so dandanes skeptični do podjetij, ki razmišljajo samo o dobičkih in monetizacijski politiki na platformah, prav tako pa se bojijo, da bodo na teh platformah v prihodnosti veljala različna pravila za vsako državo. Velik del sanj o tehnologiji in platformah, ki povezujejo ljudi, je konsistenca. To pomeni, da imate ne glede na to, kje ste, dostop do teh platform, lahko se udeležujete debat, razvija se dialog. Če bi to idejo preveč omejili, bi zatrli njeno osnovno željo – globalno povezanost.
Da bi vse to ohranili in razvijali, bomo morali začeti poslušati veliko več ljudi in glasov, od akademikov in raziskovalcev do ljudi, ki ne razmišljajo samo o finančnih učinkih sprememb, ampak tudi o učinkih odločitev, glasovih v družbi.
Težava pa je tudi dejstvo, da je na svetu več kot 200 držav, še veliko več kultur, različnih idej. Kako se bo lahko podjetje, kot je Facebook, sploh lotilo tega? Bodo uporabili nove tehnologije?
Ja, morali bodo začeti uporabljati nove tehnologije, a bodo morali tudi zaposlovati več ljudi. Številna podjetja oziroma družbena omrežja so ponosna na dejstvo, koliko ljudi so na novo zaposlili, da bi lahko začeli reševati te težave, ampak to še vedno ni dovolj. Zdi se mi pošteno povedati, da moraš, ko povezuješ ogromno ljudi po svetu, veliko investirati v iskanje rešitev. Do zdaj so resno investirali v inženirje in programerje, morajo pa tudi v človeški vidik, ki je potreben za postavljanje stvari v pravi kontekst. Nove tehnološke rešitve bodo pomagale, ampak vlagati bo treba v oboje.
Kako pa vidite trandicionalne medije in njihovo vlog? Kje bodo v naslednjih letih?
Ko sem pred 15 leti začela delati v podjetjih, ki so imela v rokah nekatera družbena omrežja, je bilo razburljivo videti, kako so nastala orodja, ki so številnim omogočala biti slišan. Pa ne samo na lokalnem nivoju, ampak po vsem svetu! Lahko si bil kdor koli od koder koli in tvoj glas je lahko bil zdaj slišan na drugem koncu sveta. Razburljivo, kakor koli pogledamo na to. Zgodilo pa se je, da smo na poti k tej želji po svetovni povezanosti pozabili, kakšna je v teh debatah vloga moderatorja, urednika. V tradicionalnih medijih to vlogo dobro razumemo in je učinkovita, dobri voditelji in uredniki pa so razlog, zakaj so prispevki in članki popularni. Zaupamo v pravilnost informacij, zato jih tudi kupujemo, saj verjamemo, da so vsebino pregledale uredniške oziroma moderatorske oči.
Lastniki družbenih omrežij še niso dobro razumeli, kako naj bi bila vloga urednika oziroma moderatorja videti na platformah. Pred nekaj leti, ko so podjetja začela potrjevati račune na Facebooku, Instagramu in Twitterju, so bili to prvi koraki k izpostavljanju tistih strani in ljudi, katerih glas bi bil na teh platformah nekoliko pomembnejši. A še vedno ljudem ne moremo zagotavljati, da je vsebina, ki jo berejo, res preverjena in odlična v nasprotju z neko naključno skupino glasov. Zato moramo v naslednjih letih postati boljši, najti ravnotežje med možnostjo, da ima vsak svoje mnenje in da se njegov glas sliši, ter povezanostjo z ljudmi, ki nam bodo pomagali razumeti in preveriti informacije, ki jih bomo srečevali na teh platformah.
KOMENTARJI (166)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.