Vsi novi modeli vozil bodo morali imeti napredne varnostne sisteme

Cilj nove uredbe, ki zaostruje zahteve za varnost vozil, je zmanjšati število smrtnih žrtev in hudih poškodb na cestah v Evropski uniji, so pojasnili v Evropski komisiji.

Evropska uredba o splošni varnosti vozil namreč določa, da bodo morali biti od 6. julija vsi novi modeli vozil na evropskem trgu opremljeni z naprednimi varnostnimi sistemi, kot so sistemi za opozarjanje na zaspanost in nepozornost voznika, sistemi za ohranjanje voznega pasu ali sistemi za zmanjšanje mrtvih kotov pri tovornjakih in avtobusih.

Komisija je tako z uredbo proizvajalcem vozil naložila, da morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi bili sistemi in elementi iz te uredbe razviti tako, da so v podporo vozniku. Uredba je del dolgoročnega cilja EU, da do leta 2050 doseže skoraj nično število hudih nesreč in poškodb (vizija brez žrtev).

Katere novosti prinaša uredba?

V skladu z novimi pravili bodo morala biti vsa motorna vozila (vključno s tovornjaki, avtobusi, dostavnimi vozili in športnimi terenskimi vozili) opremljena z naslednjimi zaščitnimi elementi: inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti, pripomoček za namestitev blokirne naprave, za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, sistemi za opozarjanje na zaspanost in pomanjkanje pozornosti, napredni sistemi za opozarjanje na nepozornost voznika, signal za zaustavitev v sili, sistemi za zaznavanje vzvratne vožnje, zapisovalnik podatkov o dogodkih in točen nadzor tlaka v pnevmatikah.

Za avtomobile in dostavna vozila bodo obvezni dodatni varnostni ukrepi, med drugim napredni sistem za zaviranje v sili, sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili, večja cona za zaščito pred udarci z glavo, ki bi v primeru trka lahko ublažila poškodbe ranljivih uporabnikov cest, kot so pešci in kolesarji.

Poleg splošnih zahtev in obstoječih sistemov (kot so opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu in napredni sistem za zaviranje v sili) bodo morali biti tovornjaki in avtobusi opremljeni z naprednimi sistemi, ki bodo zaznali pešce in kolesarje v neposredni bližini vozila in tako znatno zmanjšali mrtve kote okoli njega.

"Vsi ti asistenčni sistemi in tehnični ukrepi so smiselni in koristni"

V AMZS si v sodelovanju z drugimi avtomobilski klubi in organizacijami, ki se ukvarjajo z varnostjo v prometu, že vrsto let prizadevajo, da bi bili sodobni varnostni sistemi vgrajeni v čim več avtomobilov. "Pri AMZS ocenjujemo, da so vsi ti asistenčni sistemi in tehnični ukrepi smiselni in koristni; vse te sisteme že dobro poznamo, saj je z njimi (vsaj nekaterimi) opremljena večina avtomobilov, ki so že naprodaj v slovenskih avtomobilskih salonih," so sporočili in dodali, da po njihovih izkušnjah in preskusih sistemi delujejo dobro in dovolj zanesljivo, da lahko precej zmanjšajo posledice prometnih nesreč, v nekaterih okoliščinah pa jih lahko tudi preprečijo.

Večina modernih vgrajenih sistemov deluje na podlagi tako imenovanih lidarjev, radarjev in kamer, ki so nameščene najpogosteje na vetrobranskem steklu, pojasnjujejo na AMZS. Vozniki morajo biti pri uporabi teh sistemov previdni oziroma se morajo zavedati, kakšen sistem je vgrajen v vozilu in kako deluje. Treba je tudi vedeti, da so tovrstni sistemi zanesljivi, če so tehnično brezhibni in delujejo v ustreznem okolju. 

"Že vremenski vplivi ali umazanija na kameri oziroma radarskem senzorju lahko zmoti sistem in ta ne deluje pravilno," so izpostavili na AMZS in razložili, da voznika o tem največkrat seznanita obvestilo in opozorilna lučka na armaturni plošči. "Zato je zelo pomembno, da skrbno preberemo navodila za uporabo avtomobila, da bomo vedeli, kaj pomenijo posamezna opozorila oziroma obvestila, ki nam jih vozilo sporoča, in kaj ta obvestila pomenijo z vidika varnosti vožnje," so pripomnili. 

"Določila, ki jih prinaša predpis, lahko v celoti pripomorejo k večji varnosti v prometu," menijo na Agenciji za varnost prometa (AVP). Vse izboljšave, tehnične posodobitve in napredni asistenčni sistemi lahko ob pravilni uporabi in odgovornem vozniku pomembno pripomorejo k večji prometni varnosti. 

Pojasnili so še, da se predpisi uveljavljajo tako, da veljajo najprej za nove tipe in nato za vsa nova vozila. "Taka vozila bodo na cestah prevladovala v obdobju več let," odgovarjajo na vprašanje, kdaj bi lahko na slovenskih cestah začeli prevladovati tovrstni avtomobili. Glede na prilogo II omenjene uredbe se zahteve za vozila uvajajo postopoma, opominjajo. "Za večino zahtev se s 6. julijem prepove podelitev evropske homologacije, vpliv na registracijo novih vozil pa se bo začel šele s 7. julijem 2024," razlagajo na AVP. 

Človek je še vedno odgovoren za 93 odstotkov vseh prometnih nesreč

Na AVP pravijo, da tehnični napredek na področju naprednih varnostnih sistemov vozil nudi nove možnosti za zmanjšanje števila prometnih nesreč in njihovih posledic, a poudarjajo, da je za 93 odstotkov vseh prometnih nesreč še vedno odgovoren človek. "Zato morajo vozniki vseskozi posvečati pozornost vožnji in biti vestni ter varni vozniki ne glede na tehnološki napredek vozil," so izpostavili.

Dodali so še, da je odgovornost vsakega voznika, da je za volanom zbran in pazljiv ter da se poleg spoštovanja predpisov ustrezno odzove na razmere in situacije na cesti. "Asistenčni sistemi so lahko vozniku v pomoč, nikakor pa ne morejo nadomestiti njegove odgovornosti za varno udeležbo v prometu," so sklenili.

Tudi pri AMZS nenehno poudarjajo, da so napredni asistenčni sistemi le pripomoček za varno vožnjo, ne pa nadomestek voznika oziroma njegovih dejanj. "Še vedno namreč velja, da je za vse, kar se dogaja z avtom, odgovoren  zgolj voznik, ne pa tehnika. Vsi asistenčni sistemi, ki so vgrajeni v novejša vozila, so torej namenjeni 'le' popravljanju ali delnemu popravljanju napak voznikov," pravijo.