V letu 2015 se je prvič, kar od leta 2008 na SI-CERT beležijo statistiko prijav, zgodilo, da je število prijavljenih spletnih goljufij preseglo število prijavljenih tehničnih incidentov; izsiljevalski virusi, phishing napadi, prevare pri spletnem nakupovanju, izsiljevanja s skrivaj pridobljenimi intimnimi posnetki in ostale goljufije, ki se širijo prek družbenih omrežij.
Pristojnosti institucij pri reševanju spletnega kriminala se končajo na meji Evropske unije, kar s pridom izkoriščajo goljufi. Ti svoje spletne strani postavljajo na tujih strežnikih, skrivajo se za generičnimi elektronskimi naslovi, uporabljajo kriptirane plačilne valute in nas kontaktirajo iz lažnih profilov.
Nenazadnje je spletne kriminalce praktično nemogoče izslediti tudi zato, ker pogosto prihajajo iz držav tretjega sveta, kjer njihova zakonodaja močno šepa in na možnost pregona lahko računamo le izjemoma. Anonimnost, ki jo omogoča internet, v svetu kiberkriminala igra na strani slabih fantov.
Kot najboljši recept se ponovno izkaže izobraževanje in osveščanje spletnih uporabnikov, ki lahko s preudarnim spletnim obnašanjem storijo največ za svojo varnost.
Nacionalni program Varni na internetu smo v letu 2011 na SI-CERT zasnovali prav z namenom pomagati, ozaveščati in izobraževati širšo javnost glede varne uporabe interneta in prepoznavanja tveganj.
Pripravili pa so tudi kviz Si spletni detektiv?
Skupna točka vseh naštetih oblik spletnih zlorab, ki jih izpostavljajo v letošnji kampanji, je zelo preprosta past, v katero so se ujeli uporabniki. Gre za napade, ki niso tehnično napredni, hkrati pa so zelo učinkoviti in poceni, saj ciljajo zgolj na neznanje, neprevidnost spletnih uporabnikov.
Velik porast sumljivih spletnih strani
Različne institucije, ki se dotikajo področja nakupovanja prek spleta v okviru svojega dela, v zadnjih letih ugotavljamo velik porast sumljivih spletnih strani s ponudbami za različno blago, ki naj bi potrošnikom pomagalo pri boljšem počutju, rešilo njihove težave z zdravjem, denarjem in podobno.
Oglase za nakup teh izdelkov je mogoče zaslediti pri brskanju po drugih spletnih straneh, večinoma v pasicah ob straneh ali v obliki oglasnih sporočil, ter tudi v okviru uporabe družbenega omrežja Facebook. Ko uporabnik tak oglas klikne, je preusmerjen na posebno spletno stran, kjer se izdelek oglašuje. Na spletnih straneh, ki so v slovenskem jeziku, prodajalec ponuja izdelek po akcijski ceni, največkrat pa za primer neučinkovanja ponuja tudi garancijo vračila celotne kupnine. Skupno vsem takšnim ponudbam je tudi, da na spletnih straneh niso navedeni podatki o prodajalcu ali so le ti navedeni na takšen način, da jih opazi le potrošnik, ki si ponudbo res dobro pregleda, ali pa so ti podatki pomanjkljivi.
Stran v slovenskem jeziku, a brez pravih kontaktnih in ostalih podatkov o podjetju
Spletna stran v slovenskem jeziku še ne pomeni, da gre za slovenskega prodajalca, tako da je treba vedno najprej poiskati in tudi preveriti podatke o prodajalcu. Ni nujno, da bo potrošnik blago sploh prejel, če ga bo prejel, pa lahko ne bo ustrezal pričakovanjem potrošnika glede na opis, podan s strani prodajalca. Hkrati pa je uveljavljanje pravic potrošnikov zoper prodajalce iz tretjih držav zelo oteženo ali celo nemogoče. Če se podjetje, ki oglašuje prodajo, nahaja v tretji državi (npr. ZDA, Kitajska, Indija), slovenske institucije potrošnikom ne morejo pomagati pri vračilu kupnine.
Če se naslov spletne strani konča z ".de" še ne pomeni, da gre za nemško stran!
Med primeri, ki jih obravnava EPC so potrošniki pogosto zavedeni z izgledom in jezikom spletne strani ter domene ene od držav EU (običajno .de ali .uk). Največ zaupanja vzbujajo trgovine z domeno .de ali .uk, saj kupci menijo, da gre za nemške oziroma angleške trgovce. Vendar domeno si lahko vsak prosto izbere, zato le-ta ni zagotovilo za kakovost ali zanesljivost trgovca. Tako so obravnavali primere, ko je potrošnik na strani z domeno .de kupil plašč višjega kakovostnega razreda, prepričan, da je prodajalec iz Nemčije. Pošiljka je prispela iz Kitajske in tako kupcu povzročila še dodatne stroške s plačilom davka, plašč pa ni bil takšne kvalitete, kot je pričakoval.
Lažno spletno trgovino v treh dneh postavijo in tudi ukinejo, vmes pa oberejo kupce
Največje tveganje pa predstavljajo lažne spletne trgovine. To so le spletne strani z lepimi slikami, za katerimi sploh ne stoji registrirano podjetje. Kupec je v tem primeru kar dvakratno oškodovan, saj plačanega blaga ne bo prejel, lahko pa pride tudi do zlorabe kreditne kartice. Goljufi stavijo na nepozorne uporabnike, ki hitro nasedejo na nizke cene in velike obljube. Največ lažnih trgovin se skriva za izdelki znanih blagovnih znamk, npr. očala, torbice, oblačila, športna obutev.
Lani v povprečju posameznega kupca obrali za 720 evrov
V najboljšem primeru bodo kupci prejeli ponaredek, ki pa je lahko na slovenski carini zasežen in uničen. Po podatkih SI-CERT je lani povprečna škoda ob neposrečenih spletnih nakupih znašala 720 evrov, najvišje zneske pa so zabeležili pri nakupu traktorjev in gradbene mehanizacije, kjer so oškodovanja znašala več tisoč evrov.
Kupovanje zdravil in prehranskih dopolnil na spletu?
O tem je bilo že veliko govora, a ljudi ne izuči. Dejstvo je, da lahko zdravila naročimo na spletu. Žal veliko spletnih trgovin ne izpolnjuje osnovnih pogojev za opravljanje lekarniške dejavnosti, kar prodajajo pa je večinoma neučinkovito, če ne celo škodljivo. "Gre za izdelke vprašljive kakovosti, ki so zavajajoče predstavljeni z zdravilnimi učinki," pravijo.
Vse prepogosto se izkaže, da taki popolnoma naravni izdelki vsebujejo nedovoljene dodatke kemikalij, ki so lahko farmacevtske učinkovine in bi izdelki zato morali biti na trgu kot zdravila, lahko pa celo druge nevarne in nedovoljene kemikalije, ki lahko povzročijo resne zdravstvene težave.
Široki in največkrat zavajajoči ponudbi na spletu uporabniki vse prepogosto nasedejo, pri čemer pa se ne zavedajo tveganj. Najhujše je tveganje v primeru, ko gre za ponarejena zdravila ali druge izdelke, ki lahko vsebujejo nedovoljene substance ali substance, ki so sicer dovoljene, vendar so v ponujenih izdelkih v previsokih, spreminjajočih se koncentracijah, kar vse lahko predstavlja veliko tveganje za zdravje uporabnika.
Ponudniki izdelkov preko spleta, ki niso pod nadzorom države, ne prevzemajo odgovornosti!
Predvsem pa se uporabniki ne zavedajo, da ponudniki izdelkov preko spleta, ki niso pod nadzorom uradnih organov države, ne prevzemajo nobene odgovornosti za škodo, ki jo njihovi izdelki povzročijo pri uporabniku. Še vedno tako velja, da lahko resnično zaupamo le informacijam, ki jih objavijo uradne in pooblaščene zdravstvene ter znanstvene ustanove, še bolj pa je pred nakupom priporočljiv pogovor z zdravnikom ali farmacevtom.
Stran od superlativov
Priporočljiva je tudi visoka stopnja previdnosti pri izdelkih, opisanih s superlativi, ki obljubljajo čudežno in hitro ozdravitev, pomlajevanje, brez stranskih učinkov, s skrivnostnimi formulami in tako dalje. Dvome vam lahko porajajo tudi navdušena pričevanja uporabnikov, ki so običajno namišljeni in dejansko ne obstajajo.
Pa lahko lekarne sploh prodajajo na spletu?
Lekarne, ki želijo dobiti dovoljenje za spletno prodajo, morajo upoštevati številne predpise, med drugim tudi ustrezne pogoje za shranjevanje in transport zdravil. Zdravila in drugi izdelki, ki jih kupimo preko spleta, so lahko varni in učinkoviti samo pod pogojem, da jih naročimo pri preverjenih spletnih ponudnikih.
Kam se lahko obrnemo po pomoč?
Nakup v slovenski spletni trgovini
Potrošniki, ki nakupujejo preko spleta pri slovenskih podjetjih in pri tem naletijo na težave, se lahko obrnejo na Tržni inšpektorat RS preko elektronske pošte gp.tirs@gov.si ali preko telefona 01 280 87 00.
Tako TIRS npr. preverja, ali spletne strani vsebujejo vse zahtevane podatke kot npr. podatke o prodajalcu, končni ceni ponujenega izdelka in pravici potrošnika do odstopa od pogodbe v 14 dneh, ali prodajalec ne zavaja potrošnikov glede akcijske ponudbe, ki to v resnici ni, ali prodajalec potrošnikom, ki pravočasno odstopijo od pogodbe, vrne denar ipd.
Nakup pri ponudnikih v EU, na Norveškem in Islandiji
Evropski potrošniški center Slovenija (EPC) deluje v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Potrošnikom nudi nasvete in informacije o njihovih pravicah, ko kupujejo pri ponudnikih v drugih državah EU, na Norveškem in Islandiji. Če pri tem pride do težav, EPC pomaga potrošnikom vzpostaviti stik s ponudnikom in si prizadeva za mirno rešitev nastalih težav. Če sporazumna rešitev ni mogoča, EPC seznani potrošnika z drugimi možnostmi reševanja spora. EPC največkrat obravnava vprašanja glede pravic potrošnikov v primeru blaga z napako, spletnega nakupovanja, potovanja z letalom, turističnih aranžmajev, najema vozila ipd. V letu 2015 je EPC prejel 332 zahtev za informacije in obravnaval 220 pritožb potrošnikov.
Potrošniki lahko za informacije pokličejo na tel. 01 400 3729, ali pa pišejo na epc.mgrt@gov.si. Delovanje EPC sofinancirata Republika Slovenija in Evropska komisija, zato so vse storitve za potrošnike brezplačne.
Vprašanja, povezana z opaženimi spletnimi nevarnostmi
Vsi slovenski spletni uporabniki, tako zasebni kot tudi podjetja, se lahko v primeru težav obrnejo na SI-CERT oziroma na portal varninainternetu.si za brezplačno svetovanje. Na voljo so različni komunikacijski kanali, najenostavnejša je obravnava prijav, prejetih prek spletne prijavne točke na portalu www.varninainternetu.si ali na elektronski naslov cert@cert.si. Pomagamo lahko pri različnih težavah, s katerimi se spletni uporabniki vsakodnevno soočajo: okužbe z zlonamerno kodo, vdori v uporabniške račune in posledična kraja identitete, zloraba pogojev uporabe različnih spletnih servisov, lažne spletne trgovine in trgovine s ponaredki, različne oblike spletnih goljufij, opažena phishing stran, namenjena kraji gesel.
Slovenija bo s programom Varni na internetu, ki ga koordinira SI-CERT, že peto leto zapored sodelovala v evropski kampanji - Evropski mesec kibervarnosti.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.