Teleskop James Webb potrdil obstoj eksoplaneta, velikega skoraj kot Zemlja

Raziskovalno skupino vodita Kevin Stevenson in Jacob Lustig-Yaeger, oba iz Laboratorija za uporabno fiziko Univerze Johnsa Hopkinsa v Laurelu v Marylandu. Ekipa se je za opazovanje te tarče z Webbom odločila po skrbnem pregledu podatkov Nasinega satelita za raziskovanje tranzitnih eksoplanetov (TESS), ki so namigovali na obstoj planeta. Webbov spektrograf za bližnjo infrardečo svetlobo (NIRSpec) je planet zlahka in jasno zajel s samo dvema opazovanjema tranzita. "O tem, da planet obstaja, ni dvoma. Webbovi podatki to potrjujejo," je dejal Lustig-Yaeger. "Dejstvo, da gre za majhen kamnit planet, je za observatorij impresivno," je dodal Stevenson.

"Ti prvi rezultati opazovanja skalnatega planeta velikosti Zemlje odpirajo vrata številnim prihodnjim možnostim za preučevanje atmosfer skalnatih planetov z Webbom," se je strinjal Mark Clampin, direktor oddelka za astrofiziko na sedežu NASA v Washingtonu. "Webb nas vse bolj približuje novemu razumevanju Zemlji podobnih svetov zunaj Osončja, misija pa se je šele začela."

Med vsemi delujočimi teleskopi lahko le Webb opiše atmosfere eksoplanetov v velikosti Zemlje. Ekipa je poskušala oceniti, kaj je v atmosferi planeta, tako da je analizirala njegov transmisijski spekter. Čeprav podatki kažejo, da gre za zemeljski planet v velikosti Zemlje, še ne vedo, ali ima atmosfero. "Podatki observatorija so čudoviti," je dejala Erin May, prav tako iz Laboratorija za uporabno fiziko Univerze Johnsa Hopkinsa. "Teleskop je tako občutljiv, da zlahka zazna vrsto molekul, vendar o atmosferi planeta še ne moremo narediti dokončnih zaključkov."

Čeprav ekipa ne more ugotoviti, kaj je prisotno, lahko zagotovo pove, kaj ni prisotno. "Nekatere atmosfere zemeljskega tipa lahko izključimo," je pojasnil Lustig-Yaeger. "Ne more imeti goste atmosfere, v kateri prevladuje metan, podobne tisti na Saturnovi luni Titan."

Ekipa je tudi ugotovila, da je sicer možno, da planet nima ozračja, vendar bi lahko vseboval na primer ozračje s čistim ogljikovim dioksidom. "Kontraintuitivno je, da je atmosfera s 100-odstotnim ogljikovim dioksidom toliko bolj kompaktna, da jo je zelo težko odkriti," je dejal Lustig-Yaeger. Raziskovalci naj bi poleti z nadaljnjimi opazovanji pridobili dodatne informacije o eksoplanetu.

Webbova zaznavanja so pokazala tudi, da je planet za nekaj sto stopinj toplejši od našega planeta. Če bodo raziskovalci odkrili kakršne koli oblake, se bo morda izkazalo, da je bolj podoben Veneri, ki velja za bolj vročo dvojčico Zemlje z atmosfero iz ogljikovega dioksida in je nenehno zavita v goste oblake.