Prejšnji rekorder, ki ga je posnel teleskop, je galaksija, ki naj bi nastala 325 milijonov let po velikem poku, ki se je zgodil pred skoraj 14 milijardami let, poroča The Guardian.
Na novo opazovana galaksija je veliko svetlejša od pričakovanj, kar kaže na to, da je bila prva generacija zvezd bolj svetleča ali pa je nastala veliko hitreje, kot so predvidevale kozmološke teorije.
"Vesolje v teh zgodnjih fazah je bilo drugačno, kot je danes," je dejal dr. Francesco D'Eugenio z Univerze v Cambridgeu, eden od članov ekipe, ki stoji za odkritjem. "Zdi se, da so zgodnje galaksije – to je najbolj oddaljena človeku poznana galaksija – svetlejše od pričakovanj na podlagi modelov," je povedal.
Vesoljski teleskop James Webb, vreden 10 milijard dolarjev (9,2 milijard evrov), ki so ga v vesolje izstrelili leta 2021, je trenutno najmočnejši obstoječi teleskop v vesolju. V primerjavi s prejšnjimi teleskopi lahko zazna tudi veliko bolj oddaljene objekte.
Zaradi širjenja vesolja se svetloba iz oddaljenih galaksij med potovanjem razteza na daljše valovne dolžine; gre za učinek, ki mu strokovnjaki pravijo tudi "rdeči premik". V zelo oddaljenih galaksijah je ta učinek ekstremen, razteza se za 15-kratni faktor in premakne celo ultravijolično svetlobo galaksij na infrardeče valovne dolžine, ki pa jih lahko zazna samo vesoljski teleskop James Webb.
Opazovanje tako zelo oddaljenih pojavov omogoča odkrivanje vesolja v njegovem začetnem stanju, znanstveniki pa že "posodabljajo" svoje dosedanje razumevanje zgodnjega vesolja. Ena od bolj aktualnih tem oziroma odkritij je to, da naj bi galaksije in črne luknje rasle veliko hitreje, kot so strokovnjaki sprva domnevali.
Dr. Stefano Carniani iz Scuola Normale Superiore v Pisi, glavni avtor odkritja, je povedal, da galaksija JADES-GS-z14-0 postaja arhetip tega pojava. "Osupljivo je, da lahko vesolje ustvari takšno galaksijo v samo 300 milijonih letih," je povedal. To, kot že omenjeno, nakazuje, da so bile najzgodnejše zvezde veliko bolj svetleče od tistih, ki jih vidimo danes, ali pa da je bila galaksija veliko bolj masivna. "Nismo povsem prepričani, kaj od tega drži," je dejal D'Eugenio.
Poročajo pa znanstveniki o še eni dobri novici. Prav zato, ker so te zgodnje galaksije bolj svetle, kot so sprva mislili, bi teleskop lahko izvajal še bolj oddaljena opazovanja. "To galaksijo bi lahko zaznali, tudi če bi bila 10-krat šibkejša, kar pomeni, da bi bilo mogoče videti tudi druge, bolj zgodnje primere galaksij, verjetno takšnih, ki so nastale v prvih 200 milijonih let po velikem poku," pa je za The Guardian povedal profesor Brant Robertson s kalifornijske univerze v Santa Cruzu.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.