Vesoljska vremenska napoved: Oblačno s preleti asteroidov in motnjami v signalu

V nedeljo se v okolici Zemlje obeta pestro dogajanje, sporočajo Nasini astronomi. Naš planet bo namreč ta konec tedna obletelo več asteroidov.

Najbolj se nam bo približal vesoljski kamen z imenom 2023 JK v velikosti večjega potniškega letala. V nedeljo bo na najbližji točki preleta od površja našega planeta oddaljen 1,6 milijona kilometrov. 

Na še enkrat tolikšni razdalji bo Zemlju jutri prav tako 'pomahal' asteroid JD4. Tudi ta v dolžino in širino meri približno toliko kot eno izmed potniških letal. 

Na razdalji slabih 5 milijonov kilometrov bodo ob Zemlji leteli še trije nekoliko manjši asteroidi, in sicer Blue Marble v velikosti šolskega avtobusa, 2023 JL2 v velikosti letala in HG11, katerega premer meri sedem metrov. 

Pri Nasi ob tem mirijo, da ni razloga za skrb. Kljub temu, da so namreč razdalje med planetom in asteroidi v vesoljskem smislu majhne, je malo verjetno, da bi kateri res zašel v Zemljino atmosfero. Za primerjavo: Luno in Zemljo ločuje 380.000 kilometrov. 

Tudi, če bi slučajno skala zavila do našega planeta, naj ta ne bi predstavljala nevarnosti. "Približno enkrat na leto se asteroidi v velikosti avtomobila zaletijo v Zemljino atmosfero, a ob tem z impresivnim ognjenim spektaklom povsem zgorijo, še preden dosežejo površje," razlagajo pri Nasi.

Dosegla nas bo tudi 'Sončeva nevihta'

Prav v nedeljo naj bi po ocenah znanstvenikom in raziskovalcev vesolja naš planet dosegla tudi Sončeva plazma, ki jo je osrednja zvezda našega Osončja v vesolje poslala v četrtek, ko je na površju divjala nevihta. Kot ugotavljajo znanstveniki, se je njihovo število v zadnjem času nekoliko povečalo - Sonce namreč vstopa v obdobje povečane aktivnosti.

To se sicer zgodi vsakih 11 let, saj je zvezda sestavljena iz plazme, ki je v stalnem gibanju. Delci se iz 15 milijonov stopinj Celzija vročega centra Sonca premikajo proti zunanjemu delu, ki se neprestano ohlaja. Medtem se ustvarja magnetno polje, ki pa se vsake toliko poruši, saj se Sončevi južni in severni pol obrneta. V tem času nastajajo t. i.  Sončeve nevihte, ki v vesolje pošljejo večje oblake naelektrenih delcev.

Ti v preteklosti Zemljanom niso povzročale večjih težav. Kljub temu pa raziskovalce skrbi, da smo z napredkom tehnologije za težave, ki bi jih morebiti povzročili sončni elektromagnetni valovi, vse bolj ranljivi.

Elektromagnetne nevihte namreč vplivajo tudi na elektromagnetno polje našega planeta, v času povečane sončne aktivnosti se lahko tako pojavijo različne težave, vse od zapletov z električnim omrežjem, v mobilni tehnologiji in letalstvu.