Slovenija postaja center evropske vesoljske tehnologije

ESA išče od štiri do šest tako imenovanih kariernih astronavtov in astronavtk, ki bi jih zaposlili kot stalno osebje in jih razporedili na vesoljske misije. Svojih vrat pa ni odprla le podjetjem in inženirjem, ampak tudi ostalim, celo gibalno oviranim, da se po več kot 10 letih pridružijo velikemu evropskemu izboru kandidatov. Pri tem poudarja raznolikost in poziva zlasti ženske, naj se prijavijo. Hkrati iščejo tudi 20 "rezervnih" astronavtov in astronavtk, ki bi jih lahko izbrali za posebne misije. 

"Rabimo močne ljudi, odlične astronavte za prihodnost, zadnji izbor je bil pred več kot 10 leti, zato je čas, da poiščemo nove, prepričan sem, da bomo našli najboljše," je dejal generalni direktor Evropske vesoljske agencije Jan Worner.

Prijave na spletni strani www.esa.int bodo odprte od 31. marca pa do 28. maja, naslednje leto oktobra pa bodo izbranim kandidatom sporočili, če so bili izbrani za približno 400 kilometrov dolgo pot. 

Na mednarodno vesoljsko postajo je pred Slovenci sicer že prispela naša kranjska klobasa, za božič si jo je privoščila astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams. Pred njo je na Nasinem plovilu Discovery v vesolje odletel Ronald Michael Šega, drugič pa proti takrat največjemu umetnemu satelitu tam zgoraj. "Drugič smo šli proti vesoljski postaji MIR. In v veliko pogledih smo se učili ter trenirali tehnike in postopke, ki so uporabljeni na mednarodni vesoljski postaji," je dejal. 

Je pa treba ob prijavi v zakup vzeti tudi tveganje. "Astronavti redno poročajo o spremenjenem vidu, vesoljski poleti vplivajo na kostno gostoto, ta se zmanjša, kot bi se v 10 letih na Zemlji in zmanjša delovno sposobnost za povprečno 40 odstotkov," je pojasnila Jennifer Ngo-Ahn z oddelka za človeško in robotsko raziskovanje na Evropski vesoljski agenciji.

Inštitut Jožef Stefan (IJS) v Planici sicer že leta raziskuje vpliv pomanjkanja kisika tako za športnike kot za Eso, poleti pa se bo postavil ob bok Nemčiji in Franciji kot eden od treh certificiranih laboratorijev za izvajanje biomedicinskih raziskav. Lahko bi rekli, da bodo v Planici poskrbeli, da se bodo astronavti tudi varno vrnili. 

ESA za raziskave dodelila tri centrifuge, ena prihaja v Planico

Da ekipa raziskovalcev IJS že od leta 2011, tudi s sodelavci iz drugih laboratorijev v Evropi, izvaja raziskave na področju vesoljke fiziologije in medicine, pravi Igor Mekjavić, vodja programske skupine na Odseku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožef Stefan. "Naše raziskave so bile zelo uspešne in odmevne, zato smo dobili zaupanje Ese, da jih je vključila v svoje omrežje laboratorijev," je dejal. 

Potrdil je, da izpostavljenost astronavtov breztežnosti povzroča izgubo mišične in kostne mase ter druge spremembe v srčno-žilnem sistemu. Pojasnil je, da na mednarodni vesoljski postaji vadijo na različnih napravah, kar preprečuje omenjene težave. "V zadnjih letih sta se ESA in NASA spomnili, da bi bila umetna težnost optimalnejša," je dejal in pojasnil, da je to Herman Potočnik zapisal v svoji knjigi leta 1929.

Ko se poraja ideja, da bi ljudje živeli na Marsu ali Luni, bi tako lahko spremembe preprečevali ne le z vadbo, pač pa tudi z umetno težnostjo. "Da bi to lahko nekako ovrednotili na Zemlji, pa bodo trije laboratoriji v Evropi od Ese dobili centrifugo," pravi in dodaja, da bo ena nameščena v Planici. V Sloveniji pa jo pričakujejo že junija. "Raziskave bi se tako lahko pričele že konec leta oziroma naslednje leto," je dodal Mekjavić.

Raziskave pa bodo koristne tudi za tiste, ki se ne bodo odpravili v vesolje, še pravi. "ESA ima moto, ki pravi – za življenje v vesolju, za življenje na Zemlji – kar pomeni, da vse raziskave, ki jih izvajamo, ne bodo namenjene le peščici astronavtov, ampak tudi ljudem na Zemlji." Kot primer je navedel atrofijo mišic in pojasnil, da po 30. letu začnemo izgubljati mišično maso, kar se s staranjem stopnjuje. "Enako se dogaja astronavtom in to želimo preprečiti," je dejal in pojasnil, da bomo, če bodo osteoporozo in mišično atrofijo lahko preprečili pri astronavtih, to znanje lahko seveda uporabili tudi na Zemlji. 

"Te spremembe za astronavte v vesolju niso nevarne, nevarne so, ko se vrnejo na Zemljo. Da bi preprečili nevarnost pri povratku, razvijamo strategijo za preprečevanje adaptacije na breztežnost. In centrifugiranje z vadbo je ena taka strategija," je dejal. 

Pojasnil je še, da v Slovenijo že ves čas prihajajo tudi astronavti v okviru različnih projektov. "Pričakujem, da se bo to nadaljevalo tudi v bodoče," je komentiral morebitni povečan prihod astronavtov v Slovenijo. 

"To je ogromno priznanje za celotno ekipo, ki se s tem ukvarja, in za vse raziskovalce," je še dejal o novem sodelovanju z Eso.