'Vesolje je polno planetov, kjer dežujejo diamanti'

Diamantni dež je po vsej verjetnosti na večini planetov čisto vsakdanji pojav. Diamanti naj bi deževali tudi globoko v notranjosti dveh planetov v našem osončju – Uranu in Neptunu. A prejšnje raziskave so le potrjevale prisotnost diamantov v notranjosti planetov, ne pa, v kakšni obliki obstajajo. Znanstveniki so z novo študijo, ki je bila objavljena v reviji Science Advances potrdili, da na večini le-ti padajo tudi z neba. 

Fizik v nemškem raziskovalnem laboratoriju in avtor študije Dominik Kraus pa je tudi povedal, da se diamantne padavine močno razlikujejo od vodnih. Kako točno nastanejo, še ni jasno, vendar pa znanstveniki predvidevajo, da izvirajo iz notranjosti planetov, ki so večinoma sestavljeni iz vode, metana in amoniaka. Zaradi visokega tlaka in posledično temperatur v njihovih plinasto-zaledenelih notranjostih, se v njih dogajajo velike kemijske spremembe, ki omogočajo nastanek diamantov, celo večjih, ogromnih plasti, ki so "dolge več sto kilometrov," je opisal Kraus.

Ker je znanstvenike zanimalo, kako ob teh pogojih nastane diamantni dež, so pričeli s poskusi – našli so material, ki je vseboval primerno mešanico ogljika, vodika in kisika, tj. plastiko PET, ki se uporablja za vsakodnevno pakiranje hrane. Ekipa je nato v plastiko obrnila visokozmogljiv optični laser, zelo kratki in izjemno svetli izbruhi laserskih žarkov pa so iz plastike izsesali kisik. Ob tem so se ustvarili pogoji za nastanek nanodiamantov – izjemno majhnih diamantnih kristalov, ki niso vidni s prostim očesom. Ker je na že omenjenih planetih kisika v izobilju, sklepajo, da je ta pojav zelo pogost. "Zaradi rezultatov študije lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da je vesolje polno planetov, kjer dežujejo diamanti," je povedal Kraus. 

Nov način izdelave 'mini diamantov'?

Poskus pa ne dokazuje le načina nastanka diamantnega dežja, ampak tudi nov pristop za proizvodnjo nanodiamantov, ki so široko uporabni. Uporabljajo se v kirurgiji, kvantni elektroniki ter širši medicini in farmaciji. 

Nanodiamante trenutno proizvajajo tako, da velike diamante s pomočjo ogljika razstreljujejo na manjše delčke, laserska proizvodnja pa ponuja hitrejšo, čistejšo in bolj nadzorovano metodo za njihovo proizvajanje, je dejal soavtor študije Benjamin Ofori-Okai.

Kljub temu raziskave o diamantnem dežju ostajajo le hipoteza, saj je o najbolj oddaljenih planetih našega osončja znano malo. V naši zgodovini je mimo obeh planetov letelo le eno plovilo – Nasin Voyager 2, ki je planeta preletel v 80. letih prejšnjega stoletja, podatki, ki jih je pri tem pridobil, pa se še vedno preiskujejo.

Nasa v naslednjih desetih letih načrtuje še eno misijo na ta dva planeta, Kraus pa na to odgovarja, da se nove misije izredno veseli, "četudi bosta do takrat pretekli še dve desetletji ali tri".