'Verjamem, da bo umetna inteligenca v najkasneje desetih letih spremenila vse'

Na akcijskem vrhu o umetni inteligenci v Parizu se bodo prihodnji teden zbrali voditelji in voditeljice držav in vlad ter mednarodnih organizacij, predstavniki podjetij, znanstveno-raziskovalnih institucij, nevladnih organizacij, umetniki in člani civilne družbe. Vrh bo namenjen mobilizaciji in uskladitvi različnih obstoječih pobud in forumov na področju umetne inteligence.

Na vrhu bo svoje dosežke na področju umetne inteligence predstavila tudi Slovenija. Kot je danes na Institutu Jožef Stefan (IJS) poudarila ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer, ima Slovenija bogato tradicijo razvoja umetne inteligence. "Na ministrstvu si prizadevamo, da Slovenija ne bi bila le opazovalec, ampak da postane ključni igralec v tehnološkem razvoju," je dejala.

K nadaljnjemu razvoju umetne inteligence v Sloveniji bosta po njenih besedah pomembno prispevala vzpostavitev visoko zmogljivega superračunalnika s tovarno umetne inteligence ter vzpostavitev kompetenčnega centra za umetno inteligenco, ki bo tehnološko znanje prenašal v inovacijsko okolje.

"Slovenija ima jasen načrt in močne temelje za nadaljnji razvoj umetne inteligence," je poudarila. Po njenih besedah pa jo moramo razvijati odgovorno, trajnostno in v korist družbe. Prav zato bo Slovenija naslednji teden na vrhu v Parizu aktivno sodelovala pri oblikovanju standardov za varno in etično uporabo umetne inteligence, je še dejala.

Golob: Raziskovanje umetne inteligence zahteva sodelovanje vseh

Navzoče je pozdravil tudi premier Robert Golob. Po njegovih besedah je umetna inteligenca danes prisotna na vseh področjih življenja in postaja vse bolj pomembna za našo prihodnost. "Z njo se ukvarjamo voditelji po celem svetu," je dejal. Raziskovanje umetne inteligence pa, kot je dejal, zahteva sodelovanje ne le naravoslovcev in tehnikov, temveč tudi družboslovcev. "Verjamem, da bo umetna inteligenca v prihodnjih petih, najkasneje desetih letih spremenila vse. Ne samo, kako boste raziskovalci delali, ampak kako bomo vsi skupaj živeli."

Golob je  na dogodku izpostavil tudi prijavo na razpis za superračunalnik, kamor se je prijavilo več združenih institucij. "V teh časih se moramo začeti združevati, če želimo vsaj približno slediti tempu, ki ga narekujejo Združene države Amerike na eni strani in Kitajska na drugi strani. Tega se zaveda cela Evropa, ki je žal v zaostanku, ne po znanju, ampak po povezovanju znanja v uporabna orodja za celotno družbo."

Z njim se je strinjal tudi direktor IJS Boštjan Zalar. Umetna inteligenca predstavlja "močno spremembo v človeški civilizaciji", je povedal. Veseli ga, da je vlada prepoznala potencial slovenske skupnosti na področju razvoja umetne inteligence.

Zadovoljstvo je izrazil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki je izpostavil izdatno povečevanje sredstev vseh ministrstev za znanost, razvoj in inovacije. Pomembno pa je, da vzpostavimo tudi sistem učinkovitega prenosa znanja iz akademskih skupnosti v praktično uporabo, je dejal.

Ključni projekti Slovenije na področju umetne inteligence

Danes so strokovnjaki predstavili ključne projekte Slovenije na področju umetne inteligence. Med njimi je projekt ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko za napovedovanje ekstremnih vremenskih pojavov ter projekt Centra odličnosti Vesolje-SI, ki razvija satelitske tehnologije in digitalne dvojčke za upravljanje porečij. Predstavili so tudi EventRegistry, globalno okolje za detekcijo dezinformacij, razvito v Sloveniji.

IJS med drugim razvija digitalni model očesa za raziskave nevro-okularnega sindroma, povezanega z vesoljskimi poleti. S projektom Umetna inteligenca za vesoljske tehnologije in energetiko želijo optimizirati uporabo obnovljivih virov z minimalnim vplivom na udobje ljudi. Na področju energetike pa sodelujejo tudi v evropskem projektu za razvoj simulatorja težkih nesreč v jedrskih elektrarnah.

Projekt podjetja Sinergise uporablja satelitske podatke za spremljanje podnebnih sprememb in zaščito pred naravnimi nesrečami. Mariborska fakulteta za elektrotehniko in računalništvo pa razvija inteligentno rešitev za zaznavanje iztekanja pitne vode v vodovodnem omrežju.

Predstavili so tudi prvi demonstracijski center Pametna tovarna ljubljanske fakultete za strojništvo, kjer umetna inteligenca in digitalni dvojčki optimizirajo proizvodne ter logistične procese in podpirajo zeleni prehod.