V Sloveniji bomo lahko večji asteroid, ki bo prešel Zemljo, s teleskopi opazovali v začetku noči

Velik kamniti asteroid, ki bo po podatkih ob 22.51 varno prešel naš planet, so astronomi odkrili že leta 1994. Kot navaja Nasa, je bližajoči se asteroid 7482 (1994 PC1) zaradi svoje velikosti in bližine uvrščen v kategorijo potencialno nevarnih asteroidov. Meri namreč okoli en kilometer, Zemljo pa bo zgrešil za le 1.982.172 kilometrov, približno petkratno razdaljo med Luno in Zemljo.

Asteroid takšne velikosti naj bi po oceni vesoljske agencije v Zemljo udaril vsakih 600.000 let. Če bi kilometrski asteroid trčil na poseljeno območje, bi povzročil hudo katastrofo, ob tem pravi astronom Jure Japelj. "Krater takega asteroida bi v premeru meril več kot deset kilometrov, infrastruktura bi bila uničena v radiju 50 kilometrov, hudo poškodovana pa bi bila do 100 kilometrov od območja trka," navaja.

Vendar pa se tokrat nimamo česa bati, saj bo asteroid s hitrostjo 19,56 kilometra na sekundo poletel mimo Zemlje. Prav ta hitrost bo amaterskim astronomom kljub svetlobi polne lune omogočila, da bodo lahko opazovali sicer temni asteroid. Opazovanje bo sicer nekoliko oteževala skoraj polna luna, ob tem pravi Japelj.

Slednjega sicer ne bomo mogli opazovati zgolj s prostim očesom ali daljnogledom, ga pa bo mogoče videti že z manjšim teleskopom."Viden bo danes zvečer nekje do 21. ure v smeri ozvezdja Kit. Ker bo nizko na nebu, ga je priporočljivo opazovati z visokega mesta, kjer ni velikih ovir na obzorju," priporoča astronom, ki dodaja, da asteroid sam po sebi ni spektakularen objekt za opazovanje, saj se bo videl le kot pika, ki se s časom počasi premika glede na ostale zvezde. Ta svetla točka, podobna zvezdi, bo sijala z magnitudo okoli 10. 

Najboljšo možnost za opazovanje asteroida imajo sicer prebivalci Severne Amerike. Ob 22.51, ko bo najbližje Zemlji, bo sicer asteroid v Sloveniji že zašel za obzorje. Že zdaj pa lahko njegovo lokacijo preverite tudi na Nasini aplikaciji Eyes on Asteroids.

Strokovnjaki pri Nasi sicer pravijo, da se nam še vsaj naslednjih dvesto let noben asteroid ne bo tako močno približal. Čeprav gre za velik primerek, pa to ni največji asteroid, ki je kdaj preletel naš planet. Ta čast pripada asteroidu 3122 Florence (1981 ET3) iz leta 2017, katerega velikost so ocenili na okoli dva kilometra.

Lani je asteroid 2016 AJ193, ki je meril 1,4 kilometra, potoval mimo Zemlje na devetkratni razdalji med Zemljo in Luno, septembra 2018 pa je 1,2 kilometra velik asteroid mimo Zelje potoval na razdalji, kot je razdalja med Zemljo in Luno, pravi Japelj.

"Naslednji večji asteroid, ki ga velja spremljati, bo asteroid (153814) 2001 WN5. Ta se bo junija 2028 Zemlji približal na polovico razdalje med Zemljo in Luno. Seveda pa manjši asteroidi kar pogosto potujejo blizu Zemlje, a dobijo manj pozornosti," dodaja.

Asteroid 7482 (1994 PC1) je pred 28 leti, natančneje 9. avgusta 1994, na observatoriju Siding Spring v Avstraliji odkril Robert McNaught, s pomočjo drugih astronomov pa so nato asteroid odkrili tudi na slikah z drugih opazovanj, ki segajo vse do septembra 1974. Spada med kamnite asteroide z visoko vsebnostjo železovih in magnezijevih silikatov. Ti asteroidi se pogosto nahajajo v radiju do treh astronomskih enot okoli Sonca, na večjih oddaljenostih pa so redkejši.

Mreže teleskopov po Zemlji in v vesolju iščejo potencialno nevarne asteroide. "Tako veliki asteroidi, kot je ta, so nam večinoma že znani in za zdaj ni nobenega, ki bi nam v bližnji prihodnosti resno pretil," ob tem dodaja slovenski astronom. "To sicer ne pomeni, da lahko prenehamo z iskanjem in opazovanjem asteroidov, a za zdaj ni razloga za paniko," dodaja.

Nasa bo sicer letos izvedla misijo DART oz. test dvojne preusmeritve asteroidov. Misija se posveča prav možnostim preusmerjanja nevarnih asteroidov, ki bi v prihodnosti morda lahko trčili v Zemljo. Vesoljsko plovilo se bo tako predvidoma septembra usmerilo na manjšo luno Dimorfos, ki kroži okoli asteroida Didimos.