Velika, svetleča in nam najbolj oddaljena galaksija, kar smo jih doslej odkrili, ki so jo znanstveniki poimenovali JADES-GS-z14-0, je astronomom postregla s presenečenjem. Kot poroča CNN, so znanstveniki v galaksiji, ki so jo z vesoljskim teleskopom James Webb odkrili januarja 2024, ugotovili prisotnost kisika in težkih kovin.
Vesoljski observatorij lahko učinkovito pokuka nazaj v čas, vse do začetka skrivnostne Kozmične zore. Gre za prvih nekaj sto milijonov let po velikem poku, ko so se rodile prve galaksije.
Svetloba iz galaksije JADES-GS-z14-0 je do našega kotička vesolja potrebovala 13,4 milijarde let, kar pomeni, da James Webb in drugi observatoriji, kot je na primer observatorij ALMA v čilski puščavi Atacama, galaksijo vidijo takšno, kakršna je bila, ko je bilo vesolje staro le okoli 300 milijonov let.
Prisotnost elementov, ki so jih med opazovanji odkkrili znanstveniki, nakazujejo, da so se galaksije v zgodnjih dneh vesolja oblikovale hitreje, kot je bilo pričakovano. "Rezultati kažejo, da se je galaksija oblikovala zelo hitro in da tudi hitro dozoreva," je poudaril glavni avtor študije, objavljene v reviji The Astrophysical Journal, in doktorski kandidat na Observatoriju Leiden na univerzi Leiden na Nizozemskem Sander Schouws.
JADES-GS-z14-0 je sicer presenetila že večkrat, vključno s svojo velikostjo in svetlostjo. Ko je Webb pregledal 700 oddaljenih galaksij, se je izkazalo, da je ta tretja najsvetlejša, čeprav je bila najbolj oddaljena, je dejal Schouws. Ker je bilo vesolje takrat veliko manjše, bi morale biti sicer galaksije iz tistega obdobja po pričakovanjih veliko manjše in temnejše.
"Na splošno se galaksije iz zgodnjega vesolja zelo razlikujejo od slavnih galaksij, ki jih poznamo iz čudovitih slik Hubbla in Jamesa Webba," je dejal Schouws. "So veliko bolj kompaktne, bogate s plinom in precej bolj neurejene. Pogoji so bolj ekstremni, saj je takrat na majhnem območju jitro nastajalo veliko zvezd."
Galaksije se običajno začnejo z ogromnimi plinskimi oblaki, ki se sesedajo in vrtijo ter se polnijo z mladimi zvezdami, ki so večinoma sestavljene iz lahkih elementov, kot sta helij in vodik. Ko se zvezde sčasoma razvijajo, ustvarjajo težje elemente, kot so kisik in kovine, ki se razpršijo po galaksiji, ko zvezde ob koncu svoje življenjske dobe eksplodirajo. Po drugi strani pa elementi, ki jih sproščajo umirajoče zvezde, povzročijo nastanek več zvezd in planetov, ki krožijo okoli njih.
Toda nič o JADES-GS-z14-0 ne ustreza temu modelu. Namesto tega galaksija vsebuje 10-krat več težkih elementov, kot je bilo pričakovano, so povedali avtorji študije. "Takšne elemente proizvajajo masivne zvezde, velika količina kisika pa nakazuje, da se je več generacij masivnih zvezd že rodilo in umrlo," je pojasnil dr. Stefano Carniani, docent na Scuola Normale Superiore v Pisi.
KOMENTARJI (109)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.