V možganih umirajočih ljudi zaznan skrivnosten porast aktivnosti

Zadnji trenutki pred smrtjo so izjemno dragoceni, znanstveniki pa jih tako redko beležijo, da v resnici podatkov o tem, kaj se v času smrti osebe dogaja z možgani, praktično nimajo.

Šele lani so raziskovalci prvič do osupljivih podrobnosti posneli možganske valove umirajoče osebe. In ob tem so tik pred smrtjo osebe zaznali skok v določeni vrsti možganske aktivnosti, ki jo imenujejo gama valovi. Spremembe pa so zaznali tudi na drugih frekvencah, poroča portal Science Alert. Nova študija je tako pri dveh od štirih umirajočih oseb ugotovila podoben porast možganske aktivnosti, kot so ga že zaznali pri živalih.

Nevrolog Jimo Borjigin s sodelavci v človeških možganih umirajočih že od leta 2013 išče vzporednice s tem, kar so že zabeležili pri podganah, ki so doživele srčni zastoj. Kot so raziskovalci dejali, bi lahko bili kratki izbruhi možganske aktivnosti, ki so presegli tudi nivoje budnega stanja živali, biološki odzivi na bližnjo izkušnjo s smrtjo, o katerih so poročali tudi številni preživeli po zastoju srca.

"Te ugotovitve so nas spodbudile, da raziščemo nevronsko aktivnost možganov pri umirajočih bolnikih pred in po klinični ukinitvi ventilacijske podpore," so raziskovalci zapisali v dokumentaciji raziskave. Skupina je pregledala primere bolnikov iz centra Michigan Medicine, ki so od leta 2014 umrli na oddelku za nevrointenzivno nego.

Pri dveh od štirih bolnikov v komi, ki sta umrla, medtem ko so zdravniki še spremljali njuno stanje po srčnem zastoju ali možganski krvavitvi, so elektroencefalografski (EEG) posnetki v enem delu možganov razkrili močan izbruh valov gama, ki se je nato razpršil na obe hemisferi. To pa niso bile posledice morebitnih epileptičnih napadov po smrti.

Začetni val gama valov je bil lociran v predelu možganov, ki velja za nevronske korelate zavesti. Podoben vzorec aktivnosti so opazili tudi pri ljudeh, ki sanjajo, in pri bolnikih z epileptičnimi napadi, ki poročajo o vidnih halucinacijah in zunajtelesnih izkušnjah. Znanstveniki tako menijo, da so morda odkrili znanstveno območje zavesti, kar bi lahko pojasnilo, zakaj so izkušnje ob smrti, o katerih ljudje poročajo, tako "žive". Komunikacija med hemisferama v možganih naj bi bila prav tako pomembna za priklic spomina.

Vendar pa ista raziskava kaže tudi na trajne težave pri poskusu določanja zavesti. Nekateri potencialni označevalci zavesti so se namreč že izkazali za iluzorne. "Čeprav izrazita aktivnost posteriorne vroče cone v umirajočih možganih kaže na povečano zavestno obdelavo pri teh bolnikih, pa tega še ne dokazuje z gotovostjo," poudarjajo raziskovalci.

Nobeden od pacientov ni preživel, da bi lahko pripovedoval, kaj je v tistem trenutku videl, občutil ali doživel na robu smrti. Prav tako pa povezovanje iskric možganske aktivnosti s subjektivnimi izkušnjami osebe pušča veliko prostora za dvoumnost. In ne le to, skoraj desetletje primerov, ki so jih pregledali znanstveniki, je pokazalo le dva primera povečane možganske aktivnosti v trenutkih pred smrtjo.

Vsi sicer niso prepričani, da so zunajtelesne izkušnje povezane z nekim prehodnim stikom s smrtjo. Menijo, da je veliko bolj verjetno, da gre le za nevrološki odziv na stres zaradi težav s srcem, ki v tistem trenutku možganom odvzamejo kisik.

Druge študije, ki so opazovale ljudi ob njihovi smrti, so bile prav tako uspešne in so zaznale na videz pomembne spremembe v možganskih valovih, a prav tako le pri nekaterih bolnikih. "Ne moremo izključiti možnosti, da so gama valovi le znak patološkega procesa, ki je edinstven za fazo umiranja in ni povezan z zavestnim procesiranjem," še pišejo Borjigin in njegovi sodelavci.

Vendar pa upajo, da bomo z vsakim zabeleženim primerom morda izvedeli delček več o zadnjih trenutkih življenja in zavesti. "Ta študija postavlja temelje za nadaljnje raziskovanje prikrite zavesti med srčnim zastojem in lahko služi kot modelni sistem za raziskovanje mehanizmov človeške zavesti," zaključujejo raziskovalci.